×

Je »ženska« – človek ali oseba?




  • Vprašanje:

    Zanima me, zakaj pri razlagi besede moški piše, da je človek moškega spola, pri besedi ženska pa, da je oseba ženskega spola. A ženska ni človek?!


    Odgovor:

    V SSKJ pri iztočnicah moški in ženska ne najdete vzporednih razlag:

    môški -ega m (ó) človek moškega spola, navadno dorasel [...]
    žénska -e ž (ẹ́) oseba ženskega spola, navadno dorasla [...] // oseba ženskega spola kot nosilka značilnih telesnih lastnosti [...] // ekspr. oseba ženskega spola kot nosilka značilnih duševnih lastnosti [...]

    Kot je razvidno iz prikazanih redakcij, pri obeh geslih ne najdemo tipsko enakih podpomenov. Moški je torej opisan kot človek, ženska kot oseba, kar deloma potrjuje tudi slovarski prikaz gesla človek:

    človek [...] 2. oseba neglede na spol ali oseba moškega spola

    Pri ženskih osebah uporabljamo torej razlagalno besedo »oseba«, kar ni le rezultat dogovora slovarnikov, ampak sledenje naravni jezikovni rabi. Tudi sicer v jeziku namreč ni vzporednosti med opisi moških in ženskih oseb, kar potrjuje tudi raba, prikazana v korpusu Gigafida, saj nam ta izkazuje razlike v kolokabilnosti ob besednih zvezah »ženskega spola« in »moškega spola«:

    ženskega spolapredstavnica, pripadnica, oseba, bitja, zarodek, osebek, otrok, žival ...
    moškega spolapredstavnik, pripadnik, oseba, osebek, otrok, dojenček, bitje, mladič, državljan, človek

    Kljub temu da sta besedi človek in oseba v določenih pomenih sinonima, bi bilo razlagi v primerih, ki jih navajate, vsekakor treba poenotiti in razmišljati o tem, da bi v razlagah namesto človek uporabljali oseba, ki bi ustrezala enakovredno obema spoloma:

    moški: oseba moškega spola
    ženska: oseba ženskega spola


    Omenimo še, da se je sistem razlag v obeh izdajah SSKJ spreminjal: SSKJ je izhajal od leta 1970 do 1991, torej je od tega minilo precej časa, pri drugi izdaji tega slovarja (SSKJ2) iz leta 2014 pa oba slovarska sestavka nista bila spremenjena, čeprav bi bile spremembe potrebne tako na ravni razlag kot zgledov.
    Slovaropisci pri SSKJ so izdelali natančno tipologijo besed, ki nastopajo v razlagah. Pri samostalnikih, ki označujejo osebe moškega spola, prevladujejo naslednje razlagalne besede:

    kdor (esejist 'kdor piše eseje', bahač 'kdor se (rad) baha'),
    človek (lenuh 'len človek') in
    moški (dvajsetletnik 'dvajset let star moški').

    V teh primerih se pri samostalnikih, ki označujejo osebe ženskega spola, uporablja razlagalna beseda ženska. T. i. sklicevalna razlaga ženska oblika od … (npr. detektivka 'ženska oblika od detektiv'), ki se je v SSKJ uporabljala v primerih, ko je bil samostalnik ženskega spola zelo redek, smo v SSKJ2 izločili. Vsi ti samostalniki so v SSKJ2 dobili samostojno razlago (detektivka 'uslužbenka organov za javno, državno varnost, ki raziskuje kazniva dejanja'). V navodilih za izdelavo SSKJ pa ni najti določila, kdaj so uporabili razlagalno besedo oseba. Ta se v SSKJ kot razlagalna beseda sicer pojavi zelo redko.

    Boris Kern, Helena Dobrovoljc, Peter Weiss (februar 2018)