×

Ime prebivalcev in prebivalk Kočevja




  • Vprašanje:

    Zanima me, kako se imenuje prebivalec Kočevja.


    Odgovor:

    Za prebivalce Kočévja in Kočévskega se je v preteklosti uveljavilo stanovniško ime Kočévar, iz katerega je s konverzijo nastal tudi razmeroma pogosten slovenski priimek (1089 oseb v RS).
    Ker pa je to stanovniško ime obenem postalo oznaka za kočevske Nemce, je zaradi potrebe po ločevanju oznak nastalo umetno stanovniško ime Kočévec, tvorjeno v skladu s slovensko poimenovalno tradicijo.

    Mnenja glede prebivalskih imen Kočevec in Kočevka ter Kočevar in Kočevarica so danes v slovenski javnosti deljena: po eni strani je razlikovanje, ki se je uveljavilo po drugi svetovni vojni – v želji po opaznem razlikovanju med prebivalci Kočevja in okolice ter »kočevskimi Nemci« – že precej uveljavljeno; po drugi strani so tovrstni ideološko naravnani posegi v jezik prisiljeni in mnogi zato to odločitev zavračajo.

    Dejstvo, ki ga razodeva jezikovno gradivo, je, da se je izraz Kočevar uporabljal tako za prebivalce Kočevskega in Kočevja kot za kočevske Nemce, o čemer priča narečni slovar sosednjega področja – Kostelski slovar:

    Kočevar
    1. *Kočevec |prebivalec naselja Kočevje ali pokrajine Kočevsko|
    2. |kočevski Nemec|

    V pravopisu iz leta 1962 sta na voljo obe možnosti:

    Slovenski pravopis (1962)
    Kočevje -a s, v ~u, iz ~ a , kočevski -a -o, Kočevar -ja m, Kočevarica -e ž, Kočevci
    -ev m mn., kočevar -ja m |vlak in krošnjar|

    Leksikon Cankarjeve založbe »Slovenska krajevna imena« (1985) je obliko Kočevec proglasil za umetno, a jo je postavil na prvo mesto v slovarčku.

    Kočévje -a v Kočévju, kočévski, *Kočévec/Kočévar, *Kočévka/Kočévarica, o p. Kočevje

    Po tej izdaji se je ravnal tudi pravopisni slovar iz leta 2001, ki pa je besedo Kočevar prepoznal le še kot pogost slovenski priimek (oznaka psp), ne pa tudi kot prebivalsko ime. Od tu verjetno široka razširjenost imena Kočevec v sodobnih besedilih, pa tudi razlikovanje v pomenu:

    Slovenski pravopis 2001
    Kočévje -a s, zem. i. (ẹ̑) v ~u
    kočévski -a -o (ẹ̑)
    Kočévec -vca m s -em preb. i. (ẹ̑)
    Kočévka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
    Kočévčev -a -o (ẹ̑)

    Kočévar -ja m s -em oseb. i., psp (ẹ́)
    Kočévarica -e ž, oseb. i. (ẹ́) ljud.
    Kočévarjev -a -o (ẹ́)
    Kočévaričin -a -o (ẹ́)

    Čeprav po navedbah lokalnih virov in strokovnjakov (Mihael Petrovič, Kočevska 2016) prebivalci Kočevskega poimenovanja Kočevec oz. Kočevka niso sprejeli in se danes večinoma poimenujejo kar Kočevarji, kar je bolj razširjeno poimenovanje, pa vendarle ni res, da imen Kočevec in Kočevka v javni rabi prej ni bilo zaslediti: uporabljali so ga že v 19. stoletju, celo kočevski kaplan, Viktor Steska v svojem spisu o Kočevju v Domu in svetu leta 1896.

    Odgovor je torej, da se današnja praksa nagiba v smeri, ki so jo nakazali povojni priročniki: Kočevarji so kočevski Nemci in tudi prebivalci Kočevja in Kočevskega, Kočevci pa samo prebivalci Kočevja in Kočevskega. Lokalna raba je (podobno kot pri Blejcih in Blejčanih) seveda tista, ki naj bi jo spoštovali tudi govorci in govorke slovenščine z drugih območij, a več desetletij dolgo pomensko razlikovanje je pustilo pečat.

    Kot zanimivost omenimo še, da je do leta 1996 je obstajal še en kraj z imenom Kočévje (tega leta je bil priključen Črnomlju), njegovi prebivalci pa so bili Kočévljani (priročnik Slovenska krajevna imena, Ljubljana 1985). Tudi krajevno ime Hočévje v občini Dobrepolje, ki je za razliko od Kočevja ohranilo slovenski vzglasni h-, njegovi prebivalci pa so Hočévarji. Priimek Hočévar (2798 oseb v RS) se glede na število nosilcev gotovo ne nanaša na prebivalce malega Hočevja, pač pa ohranja slovensko vzglasje stanovniškega imena Kočevar.

    Silvo Torkar, Helena Dobrovoljc (februar 2018)