Razlaga pridevnika »proaktiven«

Moderator

Vprašanje:

V moji stroki, knjižničarstvu, je v novo nastajajočih priporočilih za splošne knjižnice večkrat omenjen pridevnik "proaktiven", ki zveni, kot da se bo vsak čas razpočil od aktivnosti. Seveda se ni prvič pojavil v knjižničarstvu, na Wikipediji npr. že obstaja članek pod naslovom Proaktivnost na delovnem mestu. Kot nasprotni izraz proaktivnosti je v prispevku omenjena reaktivnost, citiram: "Nasprotno proaktivnemu vedenju je reaktivno vedenje. Reaktivno vedenje vključuje pasivno čakanje, da se nekaj zgodi ..." Poleg proaktivnega vedenja v Wikipediji navajajo tudi proaktivno osebnost, ki jo avtor seveda detajlno obrazloži.
Moje vprašanje se glasi:
Kakšna je pomenska razlika med pridevnikoma AKTIVEN in PROAKTIVEN? Meni se na prvo žogo zdi "proaktiven" samo napihnjena pogruntavščina z željo, napraviti besedilo bolj imenitno, v duhu z novimi (neoliberalnimi?) časi, v resnici pa gre zgolj za dobri stari aktivni odnos, aktivno osebnost ipd. Tudi mi ni jasno, kako da se kot nasprotni izraz pojavi reaktivnost. Kaj je z neaktivnostjo oziroma pasivnostjo?

Odgovor:

Pri parih aktiven – proaktiven in pasiven/neaktiven – reaktiven ne gre za sopomenke, temveč so pomeni teh besed prekrivni le deloma.

V drugi izdaji SSKJ (SSKJ²) na portalu Fran najdete razlagi za obe besedi – aktiven in proaktiven:

aktíven² -vna -o prid., aktívnejši (ȋ)  1. ki kaj dela; dejaven, delujoč […] // delaven, prizadeven […]

ki je v rednem delovnem razmerju

próaktíven -vna -o prid.(ọ̑-ȋ)  ki deluje, ravna spodbudno in odgovorno glede na razpoložljive možnosti: proaktiven pristop; proaktivna metoda; proaktivno delovanje

Razlaga nove besede proaktiven resda ni najbolj povedna, če redakciji primerjamo. Če nekoga opišemo s pridevnikom proaktiven, je namreč bolj napreden kot »le« aktivne (delujoče, dejavne) osebe, saj predvideva nadaljnje delovanje, daje predloge in je korak pred drugimi; s pridevnikom proaktiven opišemo nekoga, ki ne čaka, da se stvari kar zgodijo, temveč je aktiven v smislu pričakovanja morebitnih težav, zahtev ali sprememb.

Morda vas zmoti prevzeta predpona te sestavljenke: pro.., ki jo poznamo tudi pri nekaterih novejših pridevnikih v zvezah kot probiotični jogurt, provladni časopis …. Kljub prevzetosti predpone te v prevzetih sestavljenkah ne moremo vedno prevesti, kot se je to zgodilo v paru inaktiven – neaktiven (ali nedejaven), saj je beseda proaktiven očitno zapolnila izrazno vrzel in se hitro ustalila. Poleg tega je očitno beseda prevzeta kot tvorjenka in je v tem primeru prevajanje obrazil še toliko manj aktualno.

Pri pridevniku reaktiven je situacija podobna -- reaktivna oseba je trenutno res pasivna/neaktivna, a njena glavna značilnost je, da je odzivna (na neko drugo dejanje). Gre torej za protipomenko proaktivnosti -- če proaktivna oseba deluje v smislu pričakovanja nekih dogodkov, se reaktivna oseba nanje le odziva.

V slovenščini opazimo pomensko prekrivnost z izvirnikom, kar dobro ponazarja SSKJ:

reaktíven -vna -o prid. (ȋ)  1. nanašajoč se na aktivnost kot posledico določenega dejstva, odziven: v prvih mesecih je dojenček predvsem reaktivno bitje; gledališko občinstvo je bilo zelo reaktivno / reaktivna sposobnost tkiva  2. nanašajoč se na silo, ki deluje v nasprotni smeri od smeri curka iztekajočega plina, tekočine: reaktivni pogon / reaktivni motor / reaktivno letalo  3. kem. ki (lahko) povzroči (kemično) reakcijo: reaktivni elementi; snov je reaktivna / reaktivno barvilo barvilo, ki se brez dodatnih snovi spoji s (tekstilnimi) vlakni v obstojno spojino / kemično reaktiven

Pridevnik reaktiven je v sodobni slovenščini najpogosteje rabljen v pomenu ‘ki nastane kot posledica nekega drugega dejanja’ (reaktivna sprememba tkiva; reaktivna hipoglikemija) in ga nadomeščamo tudi s sopomenko odziven ali pa se nanaša na delovanje v nasprotni smeri (reaktivno letalo, motor …).

Če je aktivnost protipomenka pasivosti/neaktivnosti, potem je proaktivnosti protipomenka reaktivnosti.

Helena Dobrovoljc, Urška Vranjek Ošlak (februar 2018)