Stava prislova »več«

[Moderator]

Vprašanje:

V slovenskih medijih beremo in slišimo:

Tudi zmaga več ne more vplivati na končno uvrstitev.
Če zveza več ne živi, je kot truplo.

Ali pa:
V letošnjem naročilu je zajetih kar stodeset več naslovov.

Pred 50 leti bi nam učiteljica slovenščine vse to popravila v:

Tudi zmaga ne more več vplivati na končno uvrstitev.
Če zveza ne živi več, je kot truplo.
V letošnjem naročilu je zajetih kar stodeset naslovov več.

Kot da je več ne postala nerazdružljiva kombinacija, ki mora stati pred glagolom. Kaj menite o tem? Se je to zaneslo iz srbohrvaščine in angleščine?

Odgovor:

Nasploh imate prav: različne generacije govorcev in piscev se tudi jezikovno vedejo različno, kar je eden od razlogov za jezikovne spremembe.

(1) Položaj prislova več v povedi lahko spremeni pomen. Ker ni znano besedilo pred Tudi zmaga več ne more vplivati na končno uvrstitev, torej bo končna uvrstitev taka, kot je, kljub morebitni zmagi več v primerjavi z zasledovalcem, zasledovalcema ali zasledovalci. Vi to poved razumete drugače, kot Tudi zmaga ne more več vplivati na končno uvrstitev.

(2) Poved Če zveza več ne živi, je kot truplo, če več ne pomeni ‘še ena, dodatna zveza’, je pomensko enaka vaši predlagani povedi Če zveza ne živi več, je kot truplo. Zadnje bi bila tudi moja prva izbira (po Prešernu: dni mojih lepša polovica, mladosti leta so minula), vendar pa prvo poved razumem, ker kot naslov, brez sobesedila, ne sugerira kakega drugega pomena.

(3) Položaj prislova več je v primeru V letošnjem naročilu je zajetih kar stodeset več naslovov res neustrezen. Vaš predlog V letošnjem naročilu je zajetih kar sto deset naslovov več je vsekakor boljši (in tako recimo še dva naslova več, ne dva več naslova).

Vaša prva dva primera vsebujeta prislov več v pomenu ‘izraža prenehanje dejanja ali stanja’, ki je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika naveden za nikalne stavke. Vendar pa je bila med ponazarjalnimi primeri celo v tem, imenitnem slovarju zapisana zveza zahvalil se je, da pomoči več ne potrebuje. Najbrž bi se starejša generacija kar enoglasno odločila, da je tu besedni red čuden in da bi bilo ustrezno zapisano ... da pomoči ne potrebuje več. (Seveda pomeni nekaj čisto drugega zveza zahvalil se je, da več pomoči ne potrebuje, kjer več pomeni večjo količino pomoči.) V razliki lahko zaznamo generacijsko spremembo, pri tem pa smo eni in drugi lahko pri razumevanju strpni, tako da vsak napiše ali izgovori po svojem preudarku tisto, kar hoče povedati. Ob povsem enakem pomenu sicer enakih zvez z različnima položajema prislova več lahko zaznamo stilistični odtenek, kot ste ga zaznali in razložili sami. Iskanje vpliva kakega drugega jezika je malo verjetno, ob tem da je jasno angleška podlaga zveze še enkrat več (npr. v Še enkrat več je zmagala češka tekmovalka), ki jo nespodobno širijo predvsem športni novinarji in jo tule puščam ob strani.

Peter Weiss (februar 2018)