Spol in pregibanje majevskega mesta »Chichén Itzá«




  • Vprašanje:

    Kako sklanjati ime mesta Chichén Itzá?

    Recenzent naše revije pravi, da se mesto izgovarja z naglašenim a na koncu in da ga je po njegovem treba sklanjati po sistemu apartma, torej v Chichén Itzáju. Ob tem še argumentira, da se mu ne zdi prav, da se v primeru, če sklanjamo »Chichén Itze«, »Chichén Itzi« itd., poudarek prestavi na predzadnji zlog, to je po njegovem neprimerno in nepotrebno prirejanje (tako kot bi npr. sklanjali »Emila Zóle« in ne »Zolája«). Ne nazadnje, »Chichén Itzá« pomeni »Ob ustju vodnjaka (rodovine) Itzá«. »Itzá« je torej ime ljudstva ali roda in ga sklanjam »Itzáji«, »Itzájev« itd. Lektorica je opozorila na to, da je v Pravopisu v preglednici španskih pisav prav zapisano, da se pri ženskih samostalnikih z naglasom na končnem -a naglas premakne zlog naprej, navedene pa so Bogota, Parana, Panama (str. 161). Skratka, zanima me, kako bi vi sklanjali to mesto?


    Odgovor:

    Praksa, kakršno so glede podomačevanja imen iz španskega jezikovnega okolja uveljavili govorci slovenščine v več desetletjih in kakršno zato normirajo v obliki pravila v členu 1092 tudi aktualna pravopisna pravila (2001), se je v jezikovni rabi uveljavila kot norma. Zemljepisna imena, ki se končujejo na -a oz. -á, navadno prevzemamo kot samostalnike ženskega spola: tako imena kot Bogota Bogote, Panama Paname, Parana Parane (iz SP 2001), kot tudi druga imena, ki jih v pravopisu ni, a raba izkazuje prav tak način pregibanja, npr.:

    • Amapá (zvezna država v Braziliji): Graditelji cest so Vajape ponovno odkrili v nedostopnih gozdovih Amape;
    • Boyacá (departma v Kolumbiji): Boj za neodvisnost se je vnovič razplamtel, dokler ni bil 7. avgusta 1819 končno dobljen z bitko pri Boyaci;
    • Caquetá (mesto v Braziliji): Velikanski naravni park leži južno od Cuiabe, prestolnice zvezne države Mato Grosso;
    • Paranaguá (mesto v Braziliji): ... truplo brazilskega duhovnika, ki je hotel iz domače Paranague v zvezni državi Parana pristati v 500 kilometrov oddaljenem Douradosu ...

    Ime Chichén Itzá se pojavlja v slovenskih besedilih v dveh paradigmah (in to ne le v kakih obstranskih besedilih):

    1. kot samostalnik ženskega spola, tj. v skladu s pravopisnim načelom in sistemsko ureditvijo teh imen (med drugim npr. v romanu Foucaultovo nihalo/Umberto Eco; prevedel Vasja Bratina, 2006),

    2. kot samostalnik moškega spola (npr. v publikaciji Skrivnostni Maji: o vzponu, sijaju in propadu starodavne civilizacije; avtor: Christina M. Elson; Ljubljana : National Geographic Slovenija, Rokus Klett 2009).

    Čeprav je prevladujoča prva, nobena od možnosti ni slovnično nepravilna ali neustrezna. Ob tem dejstvu jezikovnemu uporabniku, ki je že osvojil katero koli od obeh možnosti, brez tehtnega argumenta res ne moremo »prepovedati« rabe ene od njiju. Celo več: obstaja tudi tretja, prav tako povsem legitimna sklanjatvena možnost, na katero nas je opozorila Marta Kocjan Barle, in sicer sklanjanje po ženski sklanjatvi s končniškim naglasom, ki je ustrezen pisni različici (Chichén Itzá, Chichén Itzé).

    Naj pri tem opozorim, da prevzemanje imen ni posledica neznanja tujega jezika ali nepoznavanja kulture, ampak je to jezikovni proces prilagoditve tuje prvine slovenščini, ki se ga pri mnogih (nekdaj neznanih) besedah danes niti ne zavedamo. Jezikoslovci ga ne pospešujemo, ampak ga sprejemamo kot del jezikovnega razvoja.

    Če torej želimo v skladu s težnjo standardnega jezika po jezikovni enotnosti favorizirati eno od naštetih in sprejemljivih možnosti, moramo upoštevati vsa standardizacijska načela, tj. načelo izročila, načelo jezikovne rabe, načelo sistema in načelo jezikovne gospodarnosti. V tem primeru imamo več argumentov za sklanjanje po ženski sklanjatvi: izročilo prevzemanja španskih imen na -a/-á govori za žensko paradigmo (Bogota Bogote), jezikovna raba tega imena in podobnih zgoraj naštetih končniško naglašenih imen v različnih vrstah slovenskih virov je bolj naklonjena ženski sklanjatvi (Chichén Itzá – Chichén Itzí), ki je sistemsko povsem ustrezna, in ne nazadnje tako svetuje tudi aktualni pravopis (pravopisni člen 1092).

    Na vaše vprašanje, po kateri od slovnično pravilnih možnosti bi torej sklanjala to ime, odgovarjam, da sta mi obe blizu, vendar pa me kot jezikoslovko prepričajo argumenti za žensko sklanjatev.

    Končna uredniška odločitev je seveda vaša.

    Helena Dobrovoljc (julij 2013)