Vejica in zveza »z namenom, da«




  • Vprašanje:

    Ali so v naslednjem stavku pravilno postavljene vejice? Zanima in bega me predvsem besedna zveza z namenom da.

    Stavek: Ob mednarodnem dnevu zadružništva, ki smo ga obeležili 10. julija, smo sporočilo mednarodne zveze prevedli v slovenski jezik z namenom, da tudi slovensko javnost seznanimo s pomenom zadružništva.

    V različnih časopisih sem zasledil zapis kar povsem brez vejic (z namenom da), ali pa je bila vejica postavljena pred »z-jem«. Ali je to pravilno in ali je v takih primerih sploh bolje, če stavek preoblikujemo (npr. samo v »da bi«). Je to kje v Slovenski slovnici razloženo (ali pa v SP-ju)?


    Odgovor:

    V navedenem primeru se pojavljata dve mesti, kjer je treba premisliti o rabi vejice. Pri zvezi »z namenom, da …« vejica ni sporna.

    Pri odgovoru se sklicujem na mnenje doc. dr. Tine Lengar Verovnik, članice Pravopisne komisije pri SAZU, ki pravi takole:

    Prof. Tomo Korošec, ki je na Fakulteti za družbene vede predaval o teoriji slovenske (skladenjske) vejice, je študente učil, da je lahko vsak samostalnik razširjen s prilastkom, ta pa je lahko več vrst:

    - levi ujemalni prilastek: najboljši nameni;

    - polstavčni prilastek: namen, vreden vseh pohval (ker je zveza, ki ima svoje nezaznamovano mesto levo od jedra, zaradi boljše razumljivosti prestavljena desno od jedra – na netipično skladenjsko mesto, mora biti zdaj od njega ločena z vejico; seveda lahko tvorimo tudi zvezo vseh pohval vreden namen, a je ta za razumevanje težja);

    - stavčni prilastek: z namenom, da pojasni svoja dejanja (da gre res za stavčno razvit prilastek, ugotovimo po tipični vprašalnici: s katerim/kakšnim namenom?, pa tudi z nekoliko okorno in zasilno pretvorbo: *s pojasnitvenim namenom).

    Slovenski pravopis polstavčne prilastke uvršča kar med polstavke, stavčne prilastke pa med prilastkove odvisnike.

    Drugo mesto, ki pisce bega, pa je vejica pred zvezo »z namenom, da …«. V povedi, kakršna je spodnja, vejice tja seveda ne bi postavili:

    V Ljubljano smo prišli z namenom, da zmagamo.

    Zveza »z namenom, da …« je tukaj prislovno določilo namena (odgovarja na vprašanje s katerim namenom/čemu?), v katerem je samostalnik razširjen s stavčnim prilastkom. Kot taka je zveza torej del glavnega stavka.

    V povedi, ki je navedena v vprašanju, pa je vejica pred zvezo »z namenom, da …«, mogoča, a ne nujna. Prof. Korošec taki vejici pravi besedilna vejica, saj za razliko od vejice, ki npr. ločuje samostalnik in njegov stavčni prilastek, ni pogojena s skladenjskimi razmerji (ni skladenjska), temveč s sobesedilom in tvorčevimi sporočanjskimi nameni:

    Ob mednarodnem dnevu zadružništva, ki smo ga obeležili 10. julija, smo sporočilo mednarodne zveze prevedli v slovenski jezik(,) z namenom, da tudi slovensko javnost seznanimo s pomenom zadružništva.

    Če vejice ne postavimo, je zveza »z namenom, da …« del glavnega stavka; samostalnik namen je tudi v težišču povedi in zato stavčno poudarjen. Če vejico postavimo, pa se stavčni poudarek prestavi na zvezo »slovenski jezik«, na mestu, kjer je v zapisu vejica, pa v govoru realiziramo krajši premor. Seveda so to le posledice, ki izvirajo iz zdaj drugačne skladenjske zgradbe. Zvezo »z namenom, da …« smo pretvorili v dostavek, ki ima vlogo pojasnjevanja, dodatnega osvetljevanja okoliščin tega, kar je ubesedeno v jedrni povedi. Da gre res za besedilno vejico, lahko v tem primeru potrdimo tudi z zamenjavo s pomišljajem, ki pojasnjevalnost še okrepi:

    Ob mednarodnem dnevu zadružništva, ki smo ga obeležili 10. julija, smo sporočilo mednarodne zveze prevedli v slovenski jezik – z namenom, da tudi slovensko javnost seznanimo s pomenom zadružništva.

    K odgovoru dr. Verovnik Lengarjeve ni kaj dodati. Naj povem le še to, da se naši normativni priročniki, npr. pravopis, slovar SKJ in Slovenska slovnica J. Toporišiča ter njegova monografija Nova slovenska skladnja, s tem vprašanjem do sedaj niso ukvarjali.

    Helena Dobrovoljc (julij 2013)


Prijavite se za odgovor