Razlike in prekrivnosti med izrazoma »oznaka« in »označba«

[Moderator]

Vprašanje:

Kakšna je razlika med besedama oznaka in označba?

Odgovor:

Samostalnik oznaka ima več pomenov, nekaj jih nakazuje že SSKJ, sodobno stanje z razmerji med leksemi pa najbolje zaokroža Sinonimni slovar slovenskega jezika (2016), ki takole ne le opredeli oznako, temveč tudi nakazuje, v katerih pomenih (1., 2.) je slednja sopomenska s samostalnikom označba:

oznaka

1. kar omogoči, da se kaj opazi, prepozna: slabo vidne oznake na cesti (sop.: označba)
2. navedene karakteristične lastnosti, značilnosti: Uvod prinaša izčrpno oznako avtorja (sop.: karakteristika, označba)
3. v jezikoslovju = beseda, ki opredeljuje leksikalno enoto glede na nevtralnost in slovnično kategorijo: socialnozvrstna oznaka (sop.: kvalifikator, označevalnik)
4. v računalništvu = niz znakov, ki označuje spletne vsebine in se uporablja predvsem za iskanje in prikaz teh vsebin: spletni strani dodati oznake (sop.: naslovna značka, tag)

V sodobnem jeziku se oba izraza pogosto zamenjujeta, kar je za sopomenke značilno, nekoliko manj navadno v stalnih besednih zvezah, ki jih pomensko uvrščamo v pomen št. 1. A vendarle se zdi, da je večja pogostnost rabe besede oznaka pri označevanju dokumentov in avtomobilov, npr.:

• na dokumentu je oznaka strogo zaupno
• Tat je siv avtomobil z registrsko oznako LJ V6-69E odpeljal neznano kam.
• Oznako ekološki ima lahko le tisti pridelek oziroma živilo, ki je pridelano v skladu s pravilnikom o ekološki pridelavi

večja pogostnost rabe besede označba pa pri določanju geografskega porekla in zaščite:

• Uredba o geografski označbi lipicanec je dosegla namen
• Pravilnik o pogojih za uporabo označbe "tradicionalni ugled" za belokranjsko pogačo

Helena Dobrovoljc (marec 2018)