×

Kemijska besedila in pisanje zloženk




  • Vprašanje:

    Že nekajkrat sem zasledila napake v kemijskih besedilih. Gre za pisanje podredne zloženke (tip TV-program, PTT-pošta). Avtorji ves čas pišejo npr. Cu kristal, Cu Zn zlitina, Cu/ZnO katalizator, torej brez vezaja. Zanima me, ali je v kemiji dovoljeno, da te primere pišemo brez vezaja, saj je v strokovnih/znanstvenih strokah s področja kemije pisanje podobnih primerov brez vezaja zelo razširjeno oz. kar stalnica. Je to pravilno?


    Odgovor:

    Zapis, ki ga omenjate, ni le problem zvez simbolov in samostalnikov (npr. Na spojina), temveč tudi kratic in samostalnikov (npr. EKG laboratorij). Tradicionalno so bile opredeljene kot podredne zloženke -- od tod zapis z vmesnim stičnim vezajem; takšno je tudi določilo glede pisanja v aktualnem pravopisu.

    SP 2001 sledi skladenjski teoriji, da levo od samostalniškega jedra ne more biti nobena druga kot pridevniška beseda, in zato določa, da je lahko kratica ali simbol v položaju pred samostalnikom le prvi del podredne zloženke; znak podrednosti je stični vezaj med obema deloma. Vendar pa doživlja pisna slovenščina v zadnjih desetletjih -- zlasti ob vedno večji količini tovrstnih primerov -- globlje premike v skladnji. Vedno pogosteje jih uporabniki namreč pišejo narazen, saj njihove prve dele dojemajo kot nesklonljive prilastke. Tako dvojno razumevanje je v SP 2001 vplivalo na pravopisni predpis že pri t. i. zloženkah z imenovalniško medpono, saj je priročnik normiral tako zapis skupaj kot narazen (temperabarve tudi tempera barve).

    Nekatere kratice so dejansko pridevniške že po nastanku (npr. UV žarki 'ultravijolični'), zato pri njih zahteva po pisanju vmesnega vezaja nikoli ni bila skladenjsko utemeljena. Podobno je pri zvezah simbolov in samostalnikov, ki jih omenjate vi: npr. Cu kristal je bakrov kristal (tj. pridevnik + samostalnik). Pravopisna komisija je zato v predlogu prenovljenega poglavja o krajšavah tako pri kraticah kot pri simbolih zapisala, da v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote.

    Edini primer, v katerem bi moral biti uporabljen stični vezaj (vendar med dvema simboloma), je Cu-Zn zlitina, saj gre za priredno pridevniško zloženko bakrovo-cinkova, ki jo tudi po pretvorbi v simbolni zapis smiselno zapišemo kot tako.

    Tina Lengar Verovnik (marec 2018)