×

Kakšen je pravilni ali pravilnejši zapis imen »Carigrad« in »Jeriha«?




  • Vprašanje:

    Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim.
    Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan.
    Zelo me zanima vaše mnenje.


    Odgovor:

    Glede Carigrada smo se v svetovalnici že izrekli in spoštujemo kulturno in jezikovno dediščino, ki se skriva tudi v imenih.

    Glede spola imena Jeriho pa ne moremo trditi, da je ženska oblika Jeriha slovenska, moška Jeriho pa prevzeta, saj različni viri nakazujejo, da je raba oblik Jeriho in Jeriha nihala in se skozi celotno pisno zgodovino slovenščine izmenjujejo paradigmatske oblike obeh sklanjatev. Če se ozremo na prve pojavitve imena v obdobju protestantov, ugotovimo naslednje:

    Ime Jeriho se pojavlja 122-krat v 11 delih štirih avtorjev: Trubar (6 del), Dalmatin (3 dela), Krelj (eno delo) in Juričič.

    Pri Trubarju je izpričana paradigma: imenovalnik Jeriho, rodilnik Jeriha, tožilnik Jeriho in mestnik Jerihu. V tožilniku je pet od sedmih pojavitev ženskega spola, prim.: Potle pride vto Ieriho (TT 1581–82, I, 184). Pri ostalih pojavitvah sobesedilo ni dovolj povedno za določitev spola.

    Pri Dalmatinu je izpričana naslednja paradigma:

    • imenovalnik Jeriho,
    • rodilnik Jeriha, Jeriho,
    • dajalnik Jerihu, Jeriho,
    • tožilnik Jeriho,
    • mestnik Jerihi, Jerihu,
    • orodnik Jeriho.
      Od osmih pojavitev Jeriho v imenovalniku sta dve srednjega spola: Iericho, je bilu notèr vsetu inu poshganu (DB 1584, I,)((1)Ia) in IEriho pak je bilu saklenenu inu obarovanu pred Israelſkimi otruki (DB 1584, I,122a).
      Orodniška oblika je ženskega spola: kar je Moses resdejlil v'Moabiterſkim púli, na úni ſtrani Iordana, pred Ieriho (I,127a).
      Pri ostalih pojavitvah spola pravzaprav ne moremo določiti, ker se pojavlja samo v zvezah, kot so: Oſtanite v'Ierihi (DB 1584, I,172b), kjer je lahko Jerihi teoretično vseh treh spolov. Lahko je tudi nesklonljivo kot npr.: na úni ſtrani Iordana pruti Ieriho (DB 1584, I,223a), Téh otruk od Ieriho, tryſtu inu pet inu ſhtirideſſet (DB 1584, I,259a). V dajalniku se oblika Jerihu pojavlja tudi v sobesedilu kakor ſi ſturil Ierihu inu nje Krajlu (DB 1584, 123b), kjer "nje Krajlu" nakazuje, da bi lahko bila oblka Jerihu ženskega spola. Tako imamo stanje, kjer se ne moremo zanesti pravzaprav na noben znak, ki se nam danes zdi logičen pokazatelj (npr. danes oblika Jerihu gotovo ne more biti ženskega spola).

    Ostaneta še dva avtorja, Krelj in Juričič. Pri Krelju so izpričani rodilnik Jeriha, dajalnik Jerihu in mestnik Jerihu, kjer ni jasno ali so te oblike moškega ali srednjega spola. Juričič ima izpričane oblike imenovalnika Jeriho, rodilnika Jeriha, dajalnika Jerihu, tožilnika Jeriho in mestnika Jerihu. Spol iz sobesedila ni razviden pri nobeni obliki. Večinoma gre za primere kot sta Edan Zhlouik ie shal is Ierusalema doli Vieriho (JPo 1578, II,145) in Vtem velikem Meſtu Ieriho (JPo 1578, II,155). Pri primeru ie shal skos Ieriha (JPo 1578, III,111) ne vemo niti ali gre za ponaglasno akanje, rabo predloga skoz z rodilnikom ali pa preprosto za napako.

    V splošnem bi za slovenski knjižni jezik 16. stoletja lahko rekli, da so bile oblike Jeriho lahko ženskega ali srednjega spola. Verjetno so se stranskosklonske oblike lahko dojemale tudi kot moškega spola. V imenovalniku so teoretično možni vsi spoli. Pravega odgovora glede spola torej ni mogoče dati, gotovo pa je izpričana samo oblika Jeriho in nikoli oblika Jeriha. Oblika Jeriha je kasnejša.

    Tudi kasneje lahko opazujemo mešanje paradigem:

    • pri Japlju v Listih inu evangelijih (1700) (… k' Jerihu perblishal …).
    • V 19. stoletju so rabo mesto Jeriho v moškem spolu uveljavljali tudi cerkveni »listi«, npr. Zgodnja Danica (1864) (se oberne profi Jerihu …).
    • V Pohlinovih Branjih in evangelijih (1777), npr.: Koker enu Zedrou dervu fim jeſt povikſhana na Libanu, inu koker en Zypres na hribu Sion: koker enu palmavu dervu v' Kades ſim jeſt gorirasla, inu koker ena saſajena rosha v' Jerihi;
    • Pri Slomšku (Hrana evangeljskih naukov, 1835): Jesuſ osdravi ſlépiga per Jerihi Luk. 18, 31—43.

    Zdi se, da je raba ženske oblike imena Jeriho, torej Jeriha, začela prevladovati v nekaterih pisnih besedilih v 20., 30. letih prejšnjega stoletja, potem pa se je spet umaknila. Danes je v Svetem pismu uporabljena ženska oblika imena (Jeriha: GOSPOD je govoril Mojzesu na Moábskih planjavah ob Jordanu pri Jerihi in rekel … 4 Mz 33,50), tako tudi v pravopisnem slovarju in tudi drugi izdaji SSKJ (jerihonske trobente po bibliji trobente, ki so imele tako močen glas, da se je zrušilo obzidje Jerihe). Odločitev prevajalcev Sv. pisma je spodbudila tudi pisce svetopisemskih zgodb in drugih povezanih del, da se je oblika Jeriha razširila. Izjema so zemljepisni atlasi in terminološke zbirke, ki uporabljajo ime Jeriho.

    Sprašujete, zakaj se pojavlja ime Jeriho:
    K rabi moškega spola zagotovo prispeva številnost prevedenih besedil v slovenščini, iskanje vzporednic Jeriho – Kairo in zgoraj nakazana neenotnost v rabi (Biblija in pravopis nasproti razširjenim atlasom).

    Helena Dobrovoljc, Metod Čepar (marec 2018)