Razlike v sklanjanju imen »Ontario« in »Ohio«

[Moderator]

Vprašanje:

Kakšna je orodniška oblika lastnih imen Ontario in Ohio? V pravopisnem slovarju sta imeni rešeni različno, torej Ontario s preglasom ali ne, Ohio pa vedno s preglasom. Pravopisna pravila dajejo za zgled samostalnik radio, kjer je preglašena možnost prednostna, nepreglašena pa vseeno tudi dovoljena.


Odgovor:

Pri moških samostalnikih, ki se končajo na -io, se srečujemo z neskladjem med pravopisnimi pravili SP 2001 (791), v katerih je zapisano »pri besedah s končajem -io (radio [rádijo]), pišemo navadno -em: z radiem« in slovarjem, v katerem je pri samostalnikih s končnim pisnim -io več različnih rešitev:
a) samo preglaševanje: Ajaccio [ajáčo], z Ajacciem [z ajáčem]; tako še Tokio [tókijo], Ohio [ohájo], Mario [márijo] ...
b) govorno preglaševanje ob pisni dvojnici: Ontario [ontárijo], z Ontariom/Ontariem [z ontarijem]; tako še studio, clio, radio, embrio …
c) nepreglaševanje: Polisario [polisárijo], s Polisariom [s polisarijom]; tako še brio, Klio, Rio, trio …

Za uporabnike je tako razhajanje problematično zlasti tedaj, ko želijo na pravopisno pravilo aplicirati nov zgled, npr. tak, ki ga do sedaj nismo vključevali v slovar ali pravila. V zadnjem času so taka npr. imena Antonio [antónjo] ali [antónijo] (odvisno od jezika, iz katerega ime prevzamemo), Silvio [sílvijo], Sergio [sêrdžo]. Kakor kaže korpusno gradivo, se v teh imenih že pojavljajo preglašene orodniške končnice, a ne v tolikšni meri kot nepreglašene.

V Pravopisu 8.0 je predlagano, da se govorno preglaševanje ob pisnih dvojnicah uveljavil pri samostalnikih z govorjenimi izglasji jo, čo, žo, šo in džo, ki so zapisana z različnimi črkami in črkovnimi sklopi, npr. šp. Murillo [muríljo], port. Ribatejo [ribatéžo], torej: z Murillom/Murillem [z muríljem], z Ribatejom/Ribatejem [z ribatéžem].

Poenotenje priporočamo tudi pri Ohio in Ontario -- z Ohiom/Ohiem [z ohájem], z Ontariom/Ontariem [z ontarijem].

Odgovor je bil dopolnjen januarja 2024.

Helena Dobrovoljc (maj 2013)