×

Razmerje med pridevnikoma »podzemni« in »podzemeljski«




  • Vprašanje:

    Pišem vam za pomoč oz. vaše strokovno mnenje glede uporabe besede podzemni (podzemna voda, habitat, ipd.) oz. podzemeljski. Uporabljata se sicer oba termina, oba sta v Franu, v SSKJ je naveden podzemeljski, in sama se striktno držim podzemeljska favna, habitat, itd., seveda pa sprejmem tudi drugo obliko. Zdi se mi, da je izraz podzemen izpeljan iz podzemeljski, direktno pa etimologije ni mogoče razbrati, ker »podzem« ali »podzema« nič ne pomeni. A jezik je živ in taki izrazi nenehno nastajajo. Strokovno se mi zdi edini ustrezen izraz »podzemeljski«, literarno pa me prav nič ne motijo še kaki drugi izrazi. Kakšno pa je vaše mnenje?


    Odgovor:

    Sodeč po slovarjih se oba pridevnika, podzemeljski in podzemnI, nanašata na podzemlje. Kot ste ugotovili tudi sami, je zveza med podzemlje in podzemeljski na prvi pogled bolj razvidna in logična kot zveza med podzemlje in podzemni.

    podzémlje tudi podzêmlje -a s (ẹ̑; ȇ)

    1. zemlja pod zemeljsko površino
    2. ekspr. organizirana nezakonita, kazniva dejavnost
    3. v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi

    podzêmeljski2 tudi podzémeljski -a -o [podzeməljski] prid. (ē; ẹ̑)
    nanašajoč se na podzemlje 1, 3: podzemeljski deli rastlin; podzemeljska favna / podzemeljska voda / spoznavati podzemeljski svet; podzemeljske jame / podzemeljski hodnik, rov / podzemeljska železnica podzemna železnica / podzemeljski jedrski poskusi
    ♦ geogr. podzemeljsko jezero jezero v kraškem podzemlju; geol. podzemeljska erupcija; sam.:, pog. peljal se je s podzemeljsko s podzemno železnico

    Vendar pa nam sodobno gradivo kaže nekoliko drugačne stanje, kot bi intuitivno sklepali. Že po pogostnosti vidimo, da se je pridevnik podzemni zelo razširil glede na čase, ko je nastajal SSKJ (pojavlja se, če opazujemo referenčni korpus Gigafida, kar v razmerju 1 : 8). Druga sprememba pa je ta, da se danes podzemni ne nanaša zgolj na podzemlje, temveč tudi na poljubno oz. nedoločno nekaj, kar je pod zemeljsko površino, saj opisujemo s pridevnikom podzemni zgolj nekaj, kar ni NAD zemeljskim površjem, temveč POD njim, npr.

    • v botaniki

    čebúlasti gomólj -ega -a m organ. podzemni ali prizemni gomolj, pokrit z luskolisti, ki nastane z odebelitvijo kratkega dela stebla iz enega ali več internodijev, npr. pri žafranu (Crocus), gladioli (Gladiolus), taru (Colocasia esculenta)
    nadzémni stêbelni gomólj -ega -ega -a m organ. stebelni gomolj, ki se razvije iz več zaporednih nadzemnih internodijev, npr. pri kolerabici (Brassica oleracea var. gongylodes)

    • Tudi geografi se v svojem terminološkem slovarju izrecno odločajo za izraze podzemni led, podzemni kras (namesto podzemeljski led, podzemeljski kras):

    podzêmeljski léd -ega ledú m hidgeogr. → podzémni léd
    podzémni léd -ega ledú m 1. hidgeogr. led v kraških jamah in breznih S: podzêmeljski léd 2. hidgeogr. led v zamrznjenih tleh celinskega subpolarnega in polarnega pasu, ki jih ne prekriva površinska poledenitev S: podzêmeljski léd PRIM.: permafrôst

    Sicer je kolokacijska razporeditev precej enakovredna (z obema pridevnikoma) v zvezah s samostalniki: hodnik, rov, bunker, rezervoar, skrivališče, zaklonišče.

    Pridevnik podzemni pogosteje nastopa v zvezah s samostalniki, ki se navezujejo na infrastrukturo (garaža, parkirišče, železnica, predor) ali zgradbe (etaža) ter rastlinske dele (pridelek, koleraba, voda, steblo).

    Pridevnik podzemeljski pa pogosteje v zvezah s samostalniki: favna, habitat, Ljubljanica, živalstvo.

    Če povzamem:
    Uporabljamo torej oba pridevnika, ki se pomensko nekoliko oddaljujeta, pridevnik podzemni je bolj razširjen in pomensko širši, k njegovi rabi pa se nagibajo tudi v terminologiji.

    Helena Dobrovoljc (april 2018)