Sklanjanje priimkov s končnico -erle

Moderator

Vprašanje:

V dilemi sem obtičal pred rodilnikom poitalijančenega nemško-judovskega priimka Pincherle (beri: Pinkerle). Naglašuje se namreč na prvem zlogu. Slovenščina sorodne priimke podomačuje z naglasom na zadnjem zlogu (npr. Peterle) in jih pri sklanjatvi prilikuje slovenskim priimkom z naglašeno končnico -e (npr. Rode). A tovrstna podomačitev najbrž ni na mestu pri neslovenskih nosilcih tovrstnih priimkov, kaj?

Odgovor:

Priimki nemškega izvora na -le (pripona funkcionalno ustreza južnonemški -lein) imajo v slovenski pisni praksi sploh neverjetno pisano usodo. Na to vprašanje je bilo opozorjeno (S. Torkar) v Pismih bralcev v Delu konec leta 2002 v zvezi s priimkom Kemperle, ki ga novinarji (napačno) sklanjajo s podaljšavo z -j (Kemperleja), s podaljšavo s -t (Kemperleta), ali pa ga puščajo kar v prvem sklonu, čeprav pravila terjajo, da se moški priimki sklanjajo.

V Sloveniji imamo več t. i. nemških priimkov na -le, od katerih so v zgornji Baški dolini in v Sorici avtohtoni Kemperle, Kusterle, Jensterle, na Krasu Škamperle, v osrednji Sloveniji Peterle itd. Zaradi nemške (bavarske) manjšalniške pripone -le (ki ji pri nas ustrezata -ič in -ec) lahko vse te priimke – ne glede na njihovo podstavo, ki ni nujno nemška – pogojno uvrščamo med nemške. Ker sta v zgornji Baški dolini zlasti prva dva priimka prešla tudi med hišna imena, je na tem območju v živi rabi pregibanje tovrstnih imen: Pri Kemperlu, Pri Kusterlu (primerjaj še hišna imena Grejgarle, Nejcile, Mihile itd.), napis na nagrobnem spomeniku: Kemperlovi (v Oblokah). To je tudi vodilo in uporabno merilo za sklanjatveni vzorec teh dveh priimkov, torej sklanjamo Kemperle, Kemperla; Kusterle, Kusterla itd. Če v osrednji Sloveniji priimke na -le občutijo kot kategorijo slovenskih samostalnikov na -e, ki označujejo mlada bitja (žrebe, fante, tele, v priimkih pa Kobe, Krese, Moge ipd.) in v skladu s tem naglašajo priimek Peterle na končnem e-ju, sklanjajo pa ga Peterleta itd., pa tega vzorca ni mogoče vsiliti priimkom, ki so nastali in še naprej živijo na drugih območjih Slovenije. Tu bi spomnil še na vsem Slovencem znani germanizem štamprle, ki ga sklanjamo npr. dva štamprla in ne dva štamprleta (v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Slovenskem pravopisu 2001 so se temu vprašanju izognili tako, da za osnovno obliko pišejo kar štamprl, pač pa v SSKJ vendarle pišejo in pregibajo: jenštrle, jenštrla 'tlak iz apna in peska').

Pri priimkih z izvorno nemško manjšalniško pripono -le sta ustrezna dva modela:

podaljšavo s -t-, če je priimek naglašen na končnem -e (Peterle -ta) in
brez podaljšave, če je naglašen kak drug zlog (Kemperle -la).

Slednja sklanjatev ima oporo v občnoimenskih izposojenkah štamprle -la in jenštrle -la. Nesprejemljiv je torej model Puterlejeva ulica (imenovana po talcu z imenom Slavko Puterle). Tržaški priimek Pincherle se zato sklanja Pincherle -la.

Silvo Torkar, Marko Snoj (april 2018)