×

Glagol ali pridevnik?




  • Vprašanje:

    Zanima me, ali je beseda oproščen v spodnjem stavku del glagola ali je pridevnik.
    Po moji logiki bi moral biti pridevnik, ker se vprašamo kakšen. Je pa res, da je deležnik neosebna glagolska oblika. Kako bi torej besednovrstno določili besedo oproščen?

    Zapornik je oproščen.


    Odgovor:

    Vaše razmišljanje je ustrezno in za spodnjo poved, vzeto samostojno, predstavlja razlago, ki se zdi najverjetnejša:

    • Zapornika so oprostili [trpnik: je bil oproščen] > zapornik je oproščen [stanje, ki po oprostitvi velja za trenutek govorjenja in še nadalje, zato ga lahko potencialno razumemo tudi kot novo lastnost bivšega zapornika].

    V tem primeru sicer ne gre za lastnostni pridevnik, temveč za t. i. stanjski pridevnik/pridevnik stanja, ki je po obliki enak trpnemu deležniku iz ustreznega glagola (v konkretnem primeru oprost-i-ti > oprošč-e-n).

    Kot rečeno, je izražanje stanja po izvršenem dejanju vezano predvsem na trenutek govorjenja (tu in zdaj) oz. za čas, ki mu sledi.

    Drugače bi bilo, če bi poved v sedanjiku razširili tako, da v njej ne bi bil izražen trenutek govorjenja:

    • Ko je zapornik oproščen, sledi postopek izpusta iz zapora.

    Tu je možnost razlage dvojna: ali trpnik (< Ko zapornika oprostijo, sledi ...) ali stanje kot zgoraj.

    Podobno velja, če zgornjo poved prestavimo v preteklik ali prihodnjik, kjer se zdi razlaga s trpnikom celo bolj verjetna:

    • Zapornik je bil/bo oproščen (< Zapornika so/bodo oprostili).

    Pri trpniku oblika oproščen predstavlja del sestavljene glagolske oblike, ki se sicer v svojem deležniškem delu enako kot pridevnik z jedrom oz. tu osebkom ujema v spolu in številu.

    Pri odločanju za najverjetnejšo interpretacijo, ki vpliva tudi na skladenjsko opredelitev besede oproščen, je torej treba upoštevati glagolski čas in v sedanjosti (ne)izraženost trenutka govorjenja.

    Domen Krvina (april 2018)


Prijavite se za odgovor