Velika ali mala začetnica (opernih, gledaliških) vlog

[Moderator]

Vprašanje:

Sem v zagati, kako naj pri opernih izvajalcih pišem vloge, ki so jih igrali in niso osebno lastno ime, npr.:

Upodobil je glasnika v Aidi;
debitiral je v vlogah 1. pretorijskega vojaka in osvobojenca v baročni operi Kronanje;
donna Anna, don Giovanni.

Odgovor:

Primeri, ki jih navajate, so različni.

Kadar opisujemo operne vloge, ki nosijo ime, uporabimo veliko začetnico po znanih pravilih: ime z veliko začetnico, dodatke ob imenu, ki kažejo na družbeni položaj ali so zgolj vljudnostnega značaja, pa pišemo z malo začetnico, npr. don Giovanni; grof Almaviva, vojvoda Mantovski.
Navadno pa se z malo začetnico zapisujejo poimenovanja, pri katerih je navedena funkcija osebe. Ti so pogosto množinski (kmetje, vaščani, vojaki), lahko pa tudi edninski (sel, glasnik, postiljon, prvi gardist). Vendar slednjih ne smemo zamenjevati z enobesednimi imeni, kot je npr. Osvobojenec, četudi je morda enakozvočno s občnoimenskim poimenovanjem, a ta ne opisuje funkcije osebe, kot npr. glasnik. To nakazuje tudi program predstave Kronanje Popeje, ki ga je objavil SNG Maribor: http://www.sng-mb.si/predstave-opera-balet/kronanje-popeje/.

Drugi dve imeni se nanašata na Mozartovo opero Don Juan (izvorno Don Giovanni), v kateri – odvisno od odločitve izvajalcev – italijansko ime don Giovanni pogosto ohranjeno v izvirni obliki. Vljudnostne nazive za gospoda (don) in gospo (donna) po priporočilih SSKJ in pravopisa (SP 2001) slovenimo: tako se donna prednostno podomačuje v dona:

dóna in donna -e [dóna] ž (ọ̑)
navadno pristavek k imenu plemkinje, v italijanskem okolju gospa: dona Luiza

Vaše zglede bi torej zapisali takole:

Upodobil je glasnika v Aidi;
 debitiral je v vlogah 1. pretorijskega vojaka (Osvobojenca) v baročni operi Kronanje; dona Anna, don Giovanni.

Helena Dobrovoljc (maj 2018)