×

Vprašanje glede svetovalnice in njenih pristojnosti




  • Vprašanje:

    Moje vprašanje se nanaša na vlogo Jezikovne svetovalnice. Nekoč sem nekje zasledila (morda v okviru kake predstavitve, pogovora itd.), da bo to, kar je navedeno v Jezikovni svetovalnici (na Franu), pozneje prešlo in/ali bilo uporabljeno pri pripravi posodobljenih pravil za novi Pravopis. Z drugimi besedami, da so rešitve na vprašanja, ki rešujejo kakšne težje zadeve, odpravljajo vrzeli v zdajšnjih pravilih ipd., ob objavi v Svetovalnici pretehtane in da jih torej lahko upoštevamo kot normativne. Ali če hočete drugače, da je Jezikovna svetovalnica do objavljenih novih pravil nekakšna desna roka zdajšnjega pravopisa. Ali to (še) drži?

    Za primer: Facebook ipd. bi po pravopisu iz 2001 (odstavek 147) pisali z malo zač., ker bi pač spadal med znamke, ki se lahko lastnoimensko obravnavajo le v vlogi imenovalnega prilastka. Enako smo dolgo časa šteli, da ne moremo piti znamke (zato pijemo kokto), pijemo pijačo te znamke (zato pijemo osvežilni napitek Cockta). Skladno z novo razlago, uporabljamo Facebook (ne torej striktno facebook).

    Razumem razmišljanje glede Facebooka, vendar mi odpre vprašanje o tem, ali smem (naj bi?) razlage in novosti iz Jezikovne svetovalnice uporabiti kot novo normo, da to torej prenesem v prakso. Med lektorji je praksa zelo neenotna. Nekateri menimo, da so (nove) rešitve iz Jezikovne svetovalnice tehtno premišljene in torej merodajne, da jih lahko vnesemo v prakso (posebno ob malce zastarelem Pravopisu), drugi vztrajajo, da novih pravil ne bi smeli prenašati v prakso, dokler ne dobimo posodobljenih pravil (Kdaj pa bo to? Kaj pa do tedaj?). Kaj nam lahko svetujete v zvezi s tem?


    Odgovor:

    Pravopisna pravila s slovarjem predstavljajo temeljni kodifikacijski priročnik. Vse od leta 1935, ko je izšel prvi Breznik-Ramovšev Slovenski pravopis pod okriljem Znanstvenega društva za humanistične vede, za pravopisno kodifikacijo »jamči« znanstvena ustanova. (SP 1935 je uveljavila tudi politična oblast, leta 1937 ban Natlačen.) Od leta 1950 do 2001 je za vse pravopise obveljalo, da jih potrjuje SAZU. Vse od leta 1962, ko je morala SAZU zaradi afere bravec – bralec umakniti sporno pravilo, v stroki prevladuje tudi prepričanje, da je priporočljivo pred dokončno potrditvijo pravil ta predstaviti javnosti, še zlasti če so reforme korenite.

    Napisano priča o fazah kodifikacijskega procesa, ki jih je treba ob vsakokratni pripravi novega pravopisa upoštevati. Trenutna prenova pravopisnih pravil poteka res počasneje, kot smo pričakovali, saj je pravopisna dejavnost kadrovsko in finančno podhranjena: pravila pripravlja ozek krog sodelavcev inštituta (en dan tedenske obveznosti petih sodelavcev), polovica jih ob tem pripravlja tudi pravopisni slovar, besedila nato vsebinsko usklajujemo v ožjem sestavu Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU. Po končani uskladitvi je čistopis vsakega poglavja posebej poslan v branje širšemu sestavu PK, ki ga sestavljajo strokovnjaki specialisti za posamezna področja in ki deluje po načelu prostovoljnega udejstvovanja.

    Jezikovna svetovalnica ne presega vloge, ki jo sporoča njeno ime: gre za razmeroma hitra pojasnila in komentarje, ki jih prispevajo jezikoslovci na osnovi že opravljenih raziskav, pogosto pa je v odgovorih narejen tudi korak dlje – še zlasti, če sodobno gradivo priča o spremembah jezikovnih praks. Toda tudi v takih primerih je najpogosteje opozorjeno, da je »veljaven« Slovenski pravopis 2001, svetujemo tudi, kako se zadregi zaradi razkoraka med kodifikacijo in rabo izogniti.

    Vprašanja, ki jih uporabniki prispevajo v svetovalnico, gradijo nabor jezikovnih zadreg, ki pri prenovi pravopisa pomagajo zapolniti vsebinske vrzeli, prek novih odgovorov pa ugotavljamo tudi spremembe pri interpretaciji normativnih zapovedi – ne le z jezikoslovnega, temveč tudi s širšega družbenega vidika. Glede na to, da so pravopisna pravila nastajala v 70. letih in bila malenkostno (bolj gradivsko kot vsebinsko) prilagojena družbeno pogojenim spremembam, so razhajanja med pravili in prakso najbrž razumljiva, a vendarle ne tako pereča, kot bi morda pričakovali glede na časovni interval nastajanja oz. uveljavljanja pravil. Tako vprašanje je npr. pravopisno ustrezen zapis zveze ime omrežja Facebook, ki je kompleksno, saj ob njem lahko spremljamo trk jezikoslovnih in pravnih jezikoslovnih načel. V obdobju nastajanja pravopisa se o lastniških imenih namreč še ni govorilo, zato je bilo mogoče oblikovati pravila, ki ustrezajo zgolj skladenjski distribuciji imena v besedni zvezi, pri čemer je bila tudi tradicija kodificiranja stvarnih imen še v povojih. Danes se neupoštevanje zaščitenosti imen tudi sankcionira in uporabniki se »mimo« pravopisnih pravil odločajo za zapise v skladu s pravnimi normami. V svetovalnici smo zato opozorili na zastarelost pravila in na odklone od tradicionalnih distribucijskih načel ter definicije lastnega imena.

    Naj povzamem:
    Prenovljena pravopisna pravila nastajajo zaradi kadrovsko-finančne stiske, povezane tudi z nerazumevanjem financerja za to dejavnost, prepočasi. Trenutno so pripravljena prenovljena poglavja Pisna znamenja, Raba velike in male začetnice, Krajšave, Prevzete besede in besedne zveze.
    Odgovori v Jezikovni svetovalnici so koristen pripomoček pri nastajanju pravil, predvsem pa gradivski vir, a odražajo mnenje podpisanega avtorja, ki ga podpira vsaj polovica članov uredniškega odbora svetovalnice. V svetovalnici ne narekujemo rešitev, ki bi bile v nasprotju s prevladujočo prakso, če pa so v nasprotju s kodifikacijo, na to opozorimo in odstopanje utemeljimo. Opozorimo tudi na morebitne spremembe, ki se napovedujejo z novimi pravili.

    Helena Dobrovoljc (maj 2018)