×

Razlike v slovarjih: »Kitajski zid« in »kitajski zid«




  • Vprašanje:

    Kako naj bi pisali Kitajski in Berlinski zid. Do pred kratkim sem mislila, da z veliko začetnico, a so me gesla v slovarju in pravopisu zmedla.


    Odgovor:

    Pri imenih večjih objektov in stvaritev človeškega izvora je v naših normativnih priročnikih res zmeda, še zlasti, če gre za večbesedna imena, sestavljena iz pridevnika in samostalnika tipa Kitajski zid. V obdobju nastanka Slovenskega pravopisa 1962 med zemljepisna imena niso prištevali topografskih objektov tega tipa (= poslopij oz. samostojnih objektov, ki imajo na zemljevidu kakršnokoli označbo). Zato se v pravopisnem slovarju iz leta 1962 najdejo zapisi kot kitajski ali berlinski zid, emonski zid, ta tip zapisa pa prevzame tudi v 70. letih nastali SSKJ:

    kitájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Kitajce ali Kitajsko: kitajski jezik; kitajska kultura; kitajska pisava / kitajski porcelan; kitajska vaza / kitajski zid obrambni zid severne in severozahodne Kitajske proti Mongolom; kitajsko srebro novo srebro, alpaka
    // ekspr., v zvezi kitajski zid velika ovira, zapreka: med nama je kitajski zid

    berlínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Berlin: berlinski prebivalci / berlinski zid mejni zid med vzhodnim in zahodnim Berlinom
    ♦ kem. berlinsko modrilo umetni pigment modre barve

    Z izidom novih pravopisnih pravil (1990) je bilo vzpostavljeno pravilo, ki sledi dogovoru z geografi, in sicer se med zemljepisna nenaselbinska imena prištevajo tudi imena poslopij in drugih samostojnih objektov (člen 68 v SP 2001), med njimi npr.: Stari pisker, Sveti Jožef (ime cerkve v Mariboru), Nebotičnik, Žale, Navje, Pleterje, Tromostovje, Rotovž, Križanke, Zmajski most, Slovenikum, Partenon, Slavolok zmage; Lipa sprave, Stara trta (Maribor).

    Tudi v novem pravopisnem slovarju iz leta 2001 je pravilo uresničeno:

    Kitájski zíd -ega -ú m, druga enota dalje -u -- -u -om zem. i. (ȃ ȋ) |stara obrambna gradnja na Kitajskem|
    Emónski zíd -ega -ú m, druga enota dalje -u -- -u -om zem. i. (ọ̑ ȋ)

    Toda ne v celoti. Ker je pravopisni slovar SP 2001 pri občnoimenskem fondu gradivsko izšel iz SSKJ, je pravilo uresničeno v lastnoimenskih iztočnicah, pri občnih pa je prišlo do napake:

    zíd -a in zíd -ú m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȋ; ȋ ȗ) pomakniti omaro do zida, k zidu; obesiti na zid; zabiti žebelj v zid; kitajski zid; nosilni, obrambni zid; poud.: s svojim predlogom naleteti na zid |na popolno neupoštevanje|; Množica je naredila živi zid; zid nezaupanja med njima |nezaupanje|

    Žal se je neskladje ohranilo tudi v drugi izdaji SSKJ iz leta 2014, v katerem je slovarski sestavek kitajski nespremenjen, berlinski pa prilagojen sodobni interpretaciji, a neprilagojen pravopisnim pravilom:

    berlínski -a -o prid. (ȋ) 
    nanašajoč se na Berlin: berlinski festival; berlinski prebivalci; berlinski živalski vrt / od 13. avgusta 1961 do 9. novembra 1989 berlinski zid mejni zid med vzhodnim, komunističnim, in zahodnim, demokratičnim, Berlinom
    ♦ kem. berlinsko modrilo umetni pigment modre barve

    Kljub tem spodrsljajem, ki ste jih opazili in ki so vas upravičeno zbegali, je za enotnost rabe in usklajenost norme pisanja zemljepisnih imen v slovenščini pomembno slediti pravopisnim pravilom (Kitajski zid, Berlinski zid, Emonski zid), ki določajo način pisanja topografskih objektov na splošno.

    Helena Dobrovoljc (maj 2018)