×

Kako zapišemo vrsto/ime letala?




  • Vprašanje:

    Lektoriram knjigo o slovenskih upokojenih vojaških pilotih in imam precej težav z zapisom imen letal. Tudi tukaj me je zmedel zapis v SSKJ pri geslu jak. Po svojem razumevanju jezika bi sama primere, kot so letalo Jak, letalo Boeing pisala z velikimi začetnicami, z malimi pa Vozil je boeinga, jaka, falcona ipd. Toda v SSKJ2 je zapisano letalo sovjetskega letalskega konstruktorja Aleksandra Jakovljeva: prestolnici bo povezovalo letalo jak 40 za 30 potnikov in tudi sicer nekateri zagovarjajo, da naj bi se tipi letal vedno pisali z malo začetnico, modeli pa z veliko. Kaj predlagate vi?


    Odgovor:

    Letala oz. vozila nasploh naj bi nedvoumno zapisovali z veliko začetnico, kadar gre za unikatna imena letal (npr. Z Edo V je Edvard Rusjan 28. marca 1910 priredil letalski miting na travnikih med Gorico in Mirnom.) ali kadar gre za zaščitena/lastniška imena oz. znamke (enomotorno šestsedežno letalo znamke Piper 32).

    Neustaljeno in neenotno pa je pisanje serijsko narejenih vozil – letal ali avtomobilov –, glede katerih se teoretiki pogosto ne strinjajo, kako jih pisati. Najboljša razlaga se zdi tista, da gre za imena oz. poimenovanja, pri katerih bi bilo treba upoštevati t. i. večdenotativnost: niz črk jak je lahko stvarno lastno ime (npr. ime letala Jak-3), saj se nanaša na ime izdelka, lahko pa je poimenovanje primerka serijskega izdelka oz. vrsta vozila (npr. do leta 2000 so polovico svojih letal zamenjali z boeingi, airbusi oziroma ruskimi iljušini). Razliko ponazarja zapis z malo oz. z veliko začetnico. Še zlasti je velika začetnica pričakovana v značilnih imenskih položajih, torej kadar nastopa beseda kot imenski prilastek ob samostalniškem jedru, ki označuje vrsto. SP 2001 v členu 107 govori o imenovalnem prilastku (letalo Jak). Problem pravopisne definicije je le v tem, da položaje, ko ime/poimenovanje ni v vlogi t. i. »imenovalnega« prilastka, obravnava kot izključno neimenske, kar pa ne drži, saj je mogoče zapisati tudi vozil je jaka/Jaka.

    Pri določanju lastno- ali občnoimenskega značaja besed je vsekakor premalo poudarjen obstoj skupine imen/poimenovanj, ki jih lahko razumemo bodisi kot imena izdelkov oz. znamke bodisi kot označitve posameznih primerkov določene serije izdelkov, ki pa so v nekaterih kontekstih lahko tudi označevalci vrste.

    Helena Dobrovoljc (maj 2018)