×

Pisanje imena zaselka »Ruperč Vrh«




  • Vprašanje:

    Zanima me, ali se pri zaselku Ruperč Vrh uporablja pravilo, da se vse sestavine naselbinskih imen pišejo z veliko začetnico razen besed vas, trg, mesto, selo. Ruperč Vrh namreč ni kraj na zemljevidu, tudi ne ulica. Gre za zaselek, za del kraja, to ime pa uporablja širše lokalno prebivalstvo. Kako bi torej rekli? Stoji spomenik na Ruperč Vrhu ali na Ruperč vrhu?


    Odgovor:

    Zadrega odpade, če se ime tega zaselka piše na način Ruperčvrh, kot je npr. v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen (2009) Marka Snoja. – V dvobesedno zapisanem imenu pa se drugi del piše z veliko začetnico, torej Ruperč Vrh (tako je npr. v SP 2003 v členu 848 pravil), saj so imena zaselkov naselbinska imena in se pišejo enako kot imena naselij (kar pravi člen 69 istih pravopisnih pravil).

    Za lažje razlikovanje povzemam po zapisanem v knjigi Pravopisno ustrezen zapis zemljepisnih in stvarnih lastnih imen v Registru zemljepisnih imen in Registru prostorskih enot, ki so jo leta 2001 objavile Metka Furlan, Alenka Gložančev in Alenka Šivic-Dular:

    • zaselek je osamosvojena, prostorsko ločena skupina hiš v naselju, kateremu pripada zaselek, in večbesedna imena zaselkov se v drugem delu pišejo z veliko začetnico, npr. Cankarjev Vrh v Ljubljani, torej enako kot neprvi deli imen naselij Slovenj Gradec, Martinj Vrh, Gornji Grad ali Rožna Dolina v mestni občini Nova Gorica;
    • del naselja pa ni prostorsko ločen od drugih delov istega naselja, zato se neprvi deli tovrstnih imen pišejo z malo začetnico, npr. Mestni log, Rožna dolina, Zaloška cesta ali Gregorčičeva ulica v Ljubljani.

    Dodajam, da pri tem ne odloča velikost zaselka oz. dela naselja ali število prebivalcev enega ali drugega, ampak (uradna) opredelitev, od katere pričakujemo, da se ujema z zemljepisno resničnostjo in z jezikovnim občutenjem prebivalcev tega zemljepisnega področja.

    Peter Weiss (maj 2018)