Ločila v časopisnih oz. spletnih naslovih




  • Vprašanje:

    Se sme naslove člankov na spletu pisati s klicajem?


    Odgovor:

    Splošni odgovor na zastavljeno vprašanje je: da, naslove člankov na spletu smemo pisati tudi s klicajem, vendar z določenimi žanrskimi omejitvami; najdemo jih predvsem v naslovih z informativno-stališčno in pozivno-pridobivalno funkcijo. Članki na spletu namreč, kljub drugačnemu mediju, ostajajo del publicistične funkcijske zvrsti in zato zanje veljajo podobni »standardi« kot za tiskane medije. Ločila v publicističnih besedilih poleg svoje interpunkcijske vloge pridobijo še drugotno, naslovno vlogo, tj. vlogo pritegovanja pozornosti.

    Naj svoj odgovor še utemeljim:

    Z izbiro v naslovu uporabljenih jezikovnih sredstev (besede, skladnja, interpunkcija) se odraža funkcija naslova. Po T. Korošcu, avtorju Stilistike poročevalstva (1998: 46), je osnovna vloga nadpisa v pisnem komuniciranju zajeta v trditvi, da je »[č]asopisni naslov […] iz ene ali več besed in znakov tvorjeno stavčno ali nestavčno sporočilo, ki napoveduje in se vsebinsko nanaša na praviloma eno, od drugih besedil grafično ločeno, vsaj iz ene stavčne povedi sestoječe besedilo ali besedilno enoto, tako da je tudi sam grafično ločen od tega besedila, in ima poimenovalno-informativno, ali informativno-stališčno, ali pozivno-pridobivalno funkcijo.«

    T. Korošec (1998: 48, 49) tako ugotavlja, da naslovi s poimenovalno-informativno funkcijo zgolj poimenujejo temo oz. vsebino besedila. Naslovi z informativno-stališčno funkcijo sicer informirajo o vsebini besedila in ga poimenujejo, vendar v tovrstnih naslovih izrazito izstopa vrednotenje te vsebine oz. avtorjevo stališče. Tovrstni naslovi so lahko stilno povsem nezaznamovani, stališčni del te funkcije pa lahko zajema tudi zelo pretanjene stilne odtenke. Naslovi s prevladujočo pozivno-pridobivalno funkcijo neredko vsebujejo prvine informativne funkcije, prekriva jih stališčna funkcija, v njej pa se kaže še avtorjeva zahteva, poziv uredništva, avtorjeva zahteva v imenu »širše družbe«, naslovljena javnosti ali čisto določenemu naslovniku. Ta funkcija je pogosto v nasprotju z informativno funkcijo ali pa jo celo zanika, tako da o vsebini ne pove nič in s tem skuša bralca pridobiti za branje ostalega besedila. Vir: Korošec, Tomo. 1998. Stilistika poročevalstva. Ljubljana: Kmečki glas.

    Nataša Gliha Komac (oktober 2013)