×

Vejice pri navajanju enot poštnega naslova




  • Vprašanje:

    Zanima me, kateri zapis je pravilen in zakaj?

    Obrazec nam pošljite na naslov Vrbovec, d. d., Pri Vrbi 15, 1000 Ljubljana ali na e-naslov info@vrbovec.si.
    Obrazec nam pošljite na naslov Vrbovec, d. d., Pri Vrbi 15, 1000 Ljubljana*,** ali na e-naslov info@vrbovec.si.*


    Odgovor:

    Pravilen je zapis z vejico, vsakič med Ljubljana in ali:

    • Obrazec nam pošljite na naslov Vrbovec, d. d., Pri Vrbi 15, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov info@vrbovec.si.

    • To storite tako, da pišete na Lektorsko društvo Slovenije, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na naslov lektorji.slovenije@gmail.com.

    Vse, kar v širše pojmovanem poštnem naslovu sledi osebnemu imenu (to je imenu in priimku osebe) ali imenu ustanove in je zapisano v isti povedi tekoče v isti vrstici, je (podredno) pojasnilo (ali poštni naslov v ožjem pomenu). (Na pisemski ovojnici so take sestavine zapisane praviloma vsaka v svoji vrstici.) Sestavine pojasnila (dodatek k imenu, ulica, pošta, država) ločimo med seboj z eno ali več vejicami, celotno pojasnilo pa je od preostalega besedila ločeno s parom vejic (torej je zapisano med dvema vejicama: Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana). Jedro odgovora na vaše vprašanje o vejici je: če takemu naslovu sledi še kaka enakovredna navedba, pred njo stoji vejica, lahko tudi -- kot v tem primeru -- pred ali, oz., oziroma in podobno.

    Podrednost tule v celoti podčrtanega vrinjenega pojasnila (stavka) dokazuje napoved, ki je tule zapisana poudarjeno:

    • To storite tako, da pišete na Lektorsko društvo Slovenije, katerega naslov je Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana, ali po e-pošti na naslov lektorji.slovenije@gmail.com.

    Če bi vejice v naslovu res stale med enakovrednimi deli besedila in je potem za Ljubljana ne bi bilo, bi jih lahko pretvorili v veznik in, vendar jih ne moremo, če ne želimo, da bi se nam beroči smejali. (Lahko pa brez škode spremenimo v in obe vejici in sploh drugo v povedi Od 12. do 14. maja so na koledarju ledeni možje Pankracij, Servacij, Bonifacij.)

    Iz oblikovalskih razlogov lahko namesto vejice, ki je levostično ločilo, v osamosvojeni nogi dopisa (na dnu strani ali elektronske pošte) nastopa tudi kako drugo praviloma nestično ločilo, na primer dvignjena pika (pokončnica, poševnica, dve dvopičji in podobno).

    Peter Weiss (maj 2018)


Prijavite se za odgovor