Pomenska razmerja med termini: enakozvočnica, enakopisnica in enakoglasnica

[Moderator]

Vprašanje:

Na internetu je veliko različnih informacij, ki se prav tako razlikujejo od literature glede izraznih razmerjih med besedami. Kakšne so uradne definicije enakozvočnice, enakoglasnice in enakopisnice?

Odgovor:

Enakozvočnice – bolje jih je imenovati enakoizraznice –, s tujko homonimi, so besede, ki imajo enako pisno in glasovno podobo, med njihovimi pomeni pa ni mogoče videti metonimične ali metaforične povezanosti, niti si v danem trenutku ne moremo misliti, da je taka zveza kdaj obstajala. Praviloma so tudi različnega izvora, npr. vila ‘mitološko bitje’ – vila ‘razkošna hiša’.
Glede na prenosnik ločimo enakopisnice in enakoglasnice.
Enakopisnice, s tujko homografi, so besede, ki se pišejo enako, izgovarjajo pa različno, npr. pèška ‘manjše seme v nekaterih sadežih’ – péška ‘ženska, ki hodi’, topáz ‘poldragi kamen’ – tópaz ‘sorta jabolk’. Ker naglasnih znamenj navadno ne zapisujemo, je pisna podoba teh parov enaka.
Enakoglasnice, s tujko homofoni, so besede, ki imajo enako glasovno in različno pisno podobo, npr. Gorica ‘krajevno ime’ – gorica ‘vinograd v gričevnatem svetu’.
K tem je treba dodati še blizuzvočnice, bolje blizuizraznice, ki jim s tujko rečemo paronimi. Te besede imajo podobno glasovno in pisno podobo in se v rabi pogosto mešajo, npr. strmeti – stremeti, osvajati – usvajati, trenerka – trenirka.
Glede na stopnjo enakoizraznosti ločimo na eni strani popolne enakoizraznice (prekrivne so vse besedne oblike v vseh prenosnikih, prim. zgoraj vila), popolne enakopisnice (prekrivne so /domala/ vse pisne oblike, prim. zgoraj peška – "domala" zato, ker ima pèška v rodilniku dvojine in množine dvojnično obliko pešká, ki je péška nima) in popolne enakoglasnice (prekrivne so vse govorjene oblike, prim. zgoraj Gorica/gorica), na drugi pa delne, v katerih je zaradi različnih razlogov (različne kategorialnih lastnosti, ustrezna glasovna sestava …) prekrivnih le nekaj oblik, lahko tudi samo ena. Delni enakopisnici sta npr. prst sam. m ‘podaljšek dlani ali stopala’ – prst sam. ž ‘zemlja’, delni enakoglasnici pa cel prid. ‘popoln, nerazdeljen’ – cev sam. ž: ‘podolgovat valjast predmet’.
Ko govorimo o enakoizraznicah, enakopisnicah in enakozvočnicah, imamo načeloma v mislih popolne. Ko govorimo o delnih, moramo to posebej izraziti.

Marko Snoj, Helena Dobrovoljc, Tanja Mirtič (maj 2018)