Sklanjanje in izvor samostalnikov »med« in »strd«

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, od kod izvirata samostalnika med in strd ter kako ju sklanjamo.

Odgovor:

Združen odgovor:

---

Samostalnik méd sklanjamo po prvi moški sklanjatvi (ednina: méd, medú/méda, médu, méd, pri médu, z médom). Posebnost v sklanjatvenem vzorcu predstavlja rodilnik ednine, kjer se pojavljata dve končnici: (vedno) naglašena končnica -ú (končnica nekdanje moške u-jevske sklanjatve) in nenaglašena končnica -a (odraz nekdanje trde ali mehke moške o-jevske sklanjatve). V sodobni (knjižni) rabi je pogostejša končnica -ú, ki se (praviloma dvojnično) pojavlja še pri nekaterih drugih zlasti enozložnih samostalnikih prve moške sklanjatve (npr. grád, gód, tát). Samostalnik med se rabi zlasti v ednini. Če ga uporabimo v dvojini ali množini, načeloma izražamo vrstnost (npr. Rezultati ocenjevanja kažejo, da so medovi na našem področju izjemno dobre kakovosti.), v sklanjatvenem vzorcu pa osnovo podaljšamo z morfemom -ov- (dvojina: medôva, medôv, medôvoma, medôva, pri medôvih, z medôvi; množina: medôvi, medôv, medôvom, medôve, pri medôvih, z medôvi).

Samostalnik stŕd danes v knjižnem jeziku učinkuje arhaično. Sklanja se po drugi ženski sklanjatvi (ednina: stŕd, strdí, stŕdi, stŕd, pri stŕdi, s strdjó), v dvojini in množini pa tako kot samostalnik med običajno izraža vrstnost (dvojina: strdí/stŕdi, strdí, strdéma, strdí/stŕdi, pri strdéh, s strdéma; množina: strdí, strdí, strdém, strdí, pri strdéh, s strdmí).

Še o izvoru obeh besed:
Besedo med smo podedovali iz praslovanskih časov, Praslovani pa iz praindoevropskih. Gre za besedo, ki se je pred 5000 leti glasila *medhu in je izvorno v srednjem spolu posamostaljeni pridevnik s pomenom »sladek«. Beseda istega izvora se najde v mnogih indoevropskih jezikih, npr. staroindijski madhu-, kar pomeni »med« in »medica«, v nemški Met, ki pomeni samo medica, litovski medùs »med« in starogrški methy, ki poleg medice označuje tudi drugo opojno pijačo, namreč »vino« (od tod imamo tujko metilni /alkohol/).

Beseda strd pa je mlajša, saj njene sorodnike poleg slovanskih jezikov poznajo samo še germanski. V stari ruščini se glasi stredь, v starejši češčini stred in stred', oboje pomeni »med«, v srednji nizozemščini pa je rôte pomenilo »satovje«. Nizozemska beseda je kljub glasovni različnosti popolnoma istega izvora kot naša strd. Sorodne so še naslednje besede: staroruska strada »med«, nizozemska raat »sat, med v satju« in nemška Roße v enakem pomenu. Morda je tudi naša beseda prvotno pomenila »med v satju«, a dokazano to ni. Nadaljnji izvor obravnavane besede ni znan, vsekakor pa nima nobene povezave z našim pridevnikom trd, ki se v drugih slovanskih jezikih glasi z glasom v neposredno za t, npr. hrvaško in srbsko tvrd, rusko tverdyj.
Etimološke razlage slovenskih besed si sicer lahko ogledate v Slovenskem etimološkem slovarju, ki je prosto dostopen na slovarskem portalu Fran.

Marko Snoj, Tanja Mirtič (maj 2018)