×

Kako se pomensko razlikujejo kongres, konferenca, simpozij ...?




  • Vprašanje:

    Zanima me, kaj so in kako se razlikujejo:
    kongres, konferenca, simpozij, kolokvij, delavnica, seminar, posvet, sestanek in kar je še podobnih izrazov za take in drugačne dogodke.


    Odgovor:

    Gre za vrsto poimenovanj za strokovna srečanja, o katerih so raziskovalci že razpravljali, npr. Janez Kanič v objavi na blogu Bibliotekarska terminologija, ki med drugim ugotavlja, da je jasne ločnice med posameznimi vrstami strokovnih srečanj težko potegniti, da je natančno razlikovanje med njimi pogosto stvar okolja in stroke, kjer se uporablja, in da se mu »[b]olj kot poimenovanje (cesarjeva nova oblačila) [...] zdi pomembna vsebina, organizacija in predvsem aktivno in prizadevno sodelovanje nas, strokovnjakov na tem področju«.

    Glede na razlage v SSKJ in v kontekstu strokovnih srečanj bi lahko za omenjene izraze izpostavili značilnosti, ki pri posameznem strokovnem srečanju izstopajo (ležeče):

    • kongres: po pristojnosti najpomembnejše, največje, najvišje srečanje strokovnjakov določenega področja, zlasti v državnem ali mednarodnem merilu;
    • konferenca: srečanje strokovnjakov o določeni pomembni temi;
    • simpozij: srečanje strokovnjakov z razpravo o določeni temi;
    • kolokvij: posvetovanje strokovnjakov z razpravo o določeni temi, navadno v manjšem obsegu;
    • delavnica: spoznavanje strokovnega področja z aktivno dejavnostjo udeležencev;
    • sestanek: srečanje strokovnjakov, navadno večje, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa;
    • panel: srečanje predhodno izbrane skupine strokovnjakov (o panelu tudi v Terminološki svetovalnici).

    V splošnem bi lahko rekli, da poimenovanje izberemo glede na:

    • pomembnost teme: kongres, konferenca, simpozij,
    • obseg srečanja: večji so kongres, konferenca, simpozij, manjši pa kolokvij, delavnica, sestanek, panel, okrogla miza,
    • aktivno oz. manj aktivno udeležbo: aktivna zlasti pri delavnici in sestanku,
    • vabljenost udeležencev oz. prijava na srečanje: povabljeni so pri panelu, okrogli mizi, sestanku, delavnici,
    • cilj sklenitve sklepa: sestanek,
    • tradicionalno poimenovanje (če to obstaja): zlasti kongres in simpozij.

    Vendar pa sodobna praksa kaže na naslednja odstopanja od zgoraj navedene pomenske opredelitve, npr.:

    • konferenca : simpozij: Konferenca je navadno zastavljena tematsko širše kot simpozij.
    • simpozij : kongres: V slovenskem prostoru oz. v slovenistični stroki obveljajo poimenovanja, ki so bila ustrezna ob prvih sklicih, kasneje pa so se organizacijsko spremenila ... Tako npr. simpozij Obdobja ohranja naziv simpozij, četudi se značaj vse bolj spreminja: gre za skorajda kongresno srečanje različno usmerjenih slovenistov in slavistov mednarodnega dometa. K temu pripomore tudi odprta možnost prijavljanja, spremljevalni dogodki, množičnost ... Po drugi strani npr. slovenski slavistični kongres, ki ga organizira Slavistično društvo Slovenije, ni v nobenem pogledu »najvišje srečanje«, saj se odvija v ožjem krogu povabljenih razpravljavcev na eno samo temo, navadno povezano s poučevanjem.
    • kolokvij: Na Institutu »Jožef Stefan« in na Kemijskem inštitutu (Preglov kolokvij) kolokvije organizirajo kot redna predavanja, na katerih sodelavci IJS predstavljajo »nove raziskovalne dosežke tako kolegom z Instituta in sorodnih ustanov kot tudi širši javnosti ter s tem prispevati k znanstveni in tehnični kulturi v državi«. Takole pravijo: »Na kolokvijih občasno najde prostor tudi kako zgodovinsko obarvano predavanje, ki nam pomaga bolje razumeti razvoj danega znanstvenega področja ali problema. Kolokvijem praviloma sledi živahna razprava, obenem pa so ti dogodki priložnost za spoznavanje kolegov iz Slovenije in tujine. Kolokviji nemalokrat dopolnjujejo znanje, ki ga posredujemo na univerzah, tako da se med publiko često znajdejo tudi študenti.«

    Opredelitev strokovnih srečanj je torej najpogosteje odvisna od obsega in načina organiziranja prvih srečanj, če gre za ciklična srečanja, kasneje pa se lahko njihov značaj tudi spremeni. Pri organiziranju novih srečanj pa bodo zgornje pomenske opredelitve zagotovo

    Mija Michelizza, Helena Dobrovoljc, Tina Lengar Verovnik (maj 2018)