Tvorba pridevnikov na -ski: posebni primeri in izjeme
-
Vprašanje:Kako tvorimo vrstne pridevnike na -ški in -ski za slovenske in tuje besede, kakšna so pravila?
primeri:
Sidney (opera)
Umag (zaliv)
Moskva (trg)
Greenwich (čas)
Cambridge (univerza)
Adlešiči (industrija)
Etna (pepel)
Freising (spomeniki)
Odgovor:Pravopis (SP 2001, člen 957) navaja pri tvorbi pridevnikov na -ski več pravil. Osnovno pravilo pa je naslednje:
Priponsko obrazilo -ski dodajamo podstavam na zvočnike (r l v j m n) in nezvočnike b – p, d – t in f, priponsko obrazilo -ški dodajamo podstavam na govorjene nezvočnike k g h, č ž š ali c s z.Vaši zgledi se ravnajo po različnih načelih:
(1) Končni soglasniki s z c š ž č dž k g h v imenih, pa naj bodo pisani ali govorjeni, vplivajo na obrazilo -ski, da se spremeni v -ški (gl. 985):
- Greenwich (čas) … Greenwich [grínič] – greenwiški čas
- Cambridge (univerza) …Cambridge [kémbridž- ali kêmbridž-] ….– cambriška univerza * Freising (spomeniki) … Freising [frájzing-] … freisinški spomeniki (slovensko: brižinski)
- Umag (zaliv) … umaški zaliv
- Adlešiči (industrija) … adlešiška industrija
(2) Pred obrazilo -ski vrinemo soglasnik j, kadar se podstava končuje na samoglasnik. V imenu Sydney se y izgovori kot i in ne kot j, zato sydneyjska (gl. 984):
- Sydney (opera) … sydneyjska opera
(3) Kadar tvorimo pridevnik na -ski iz imena ženskega spola, pri katerem se v rodilniku dvojine in množine med nezvočnik in zvočnik vriva samoglasnik, se samoglasnik vriva tudi v pridevniku na -ski (člen 741 id.), npr.: - Etna (pepel) … Etna – dveh Eten – etenski pepel
Vendar pa se vrinjeni samoglasnik lahko pri tvorbi pridevnika tudi spremeni, saj vrivamo namesto e v samostalniku pri pridevniku tudi o, npr.:
- Moskva (trg) … Moskva – dveh Moskev – moskovski
Helena Dobrovoljc (junij 2018)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.