Naziv vojvode po pokrajini »Sussex« je »Susseški«

[Moderator]

Vprašanje:

V medijih se pojavlja manjša zadrega glede pravilnega naslova britanskega princa Harryja.
Je vojvoda Sussexški, Susseksški ali Susseški? In ali je v izgovorjavi dovoljeno "saseški", ali mora biti "sasekški"?

Odgovor:

Zemljepisno ime Sussex izgovorimo kot [sáseks, tudi sásiks], zato zaradi pravila, ki pravi, da se obrazilo -ski spremeni v -ški za govorjenimi [k g h – č ž š – c z s in dž], pridevnik zapišemo susseški, izgovorimo pa [sáseški, tudi *sásiški], saj pride do zlitja ks + s v obrazilu v en glas [š]. Plemiški pridevek vojvode Harryja je torej Susseški, vojvodinje pa Susseška – pisano z veliko začetnico v skladu s pravopisnim pravilom v členu 43:

Namesto priimka (zlasti za starejšo dobo) uporabljamo stalne pridevke po krajih ali po kateri izmed značilnosti oz. posebnosti: Ljudevit Posavski, Herman Celjski, Aleksander Veliki, Henrik Osmi, Friderik S praznim žepom, Ivan Brez dežele; prim. tudi Devica Orleanska.

Opozorimo še, da je pravopisna slovarska rešitev za pridevnik na -ski pri imenu Sussex težko izgovorljiva in oddaljena od resnične glasovne uresničitve, verjetno je prišlo do napake:

Sussex -a [sásiks] m, zem. i. (ȃ) |angleška grofija|: v ~u
sussekški -a -o [ikš] (ȃ)
Sussexčan -a [ikš] m, preb. i. (ȃ)
Sussexčanka -e [ikš] ž, preb. i. (ȃ)

medtem ko se v pravopisu pri imenih Halifax in Phoenix pridevnika halifaški in phoeniški potrjuje zgornja trditev:

Hálifax -a [halifaks] m, zem. i. (ȃ) |britansko mesto; kanadsko mesto|: v ~u

hálifaški -a -o (ȃ)

Phoenix -a [féniks] m, zem. i. (ẹ̑) |mesto v ZDA|: v ~u

phoeniški -a -o  (ẹ̑)

Enako velja za govorno enaka izglasja, ki niso zapisana s črko x, temveč z dvočrkjem ks:

Fairbanks -a [fêrbenks] m, zem. i. (ȇ) |mesto v ZDA|: v ~u

fairbanški -a -o (ȇ)

Béneluks -a m, zem. i. (ẹ́) |Belgija, Nizozemska, Luksemburg|

béneluški -a -o (ẹ́)

Več si o premenah ob obrazilu -ski lahko preberete v Slovenskem pravopisu 2001 v členu (985).
O glasovnih prilagoditvah pri slovenskih imenih je v letu 1966 objavil razpravo »Glasoslovne spremembe pri pridevnikih na -ski iz krajevnih imen« slovenski jezikoslovec Jakob Šolar, ki zlitja in premene pojasnjuje na slovenskem imenskem gradivu.

Helena Dobrovoljc (junij 2018)