Ali z besedo »učenec« označujemo zgolj osnovnošolske otroke ali niti ne?

Moderator

Vprašanje:

Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?

Odgovor:

Samostalnik učenec uporabljamo v slovenščini v več pomenih, kar dobro ponazarja slovarska pomenska razdelitev v SSKJ:

učênec -nca m (é)
1. kdor se uči, se poučuje v osnovni, srednji šoli: postal je učenec prvega letnika; učenec 2. b razreda / šola ima tisoč dvesto učencev
// kdor se tako uči, poučuje, glede na odnos do svojega učitelja: biti Ramovšev učenec; ta univerzitetni profesor zna spodbujati svoje učence k znanstvenemu delu
// do 1980 kdor se usposablja za kak poklic, kako obrt: čevljarski, kuharski učenec / učenci v gospodarstvu
2. kdor se pri kom, od koga uči in sprejema njegovo mišljenje, nazor: učenec znanega slikarja, trenerja / v njem je našel zvestega učenca / učenec naturalizma

Najširše se z uporabo izraza učenec torej navezujemo na osebo, ki je v učnem postopku, naj bo to v času rednega šolanja, tj. (1) osnovno- ali (2) srednješolskega obdobja, ali tudi (3) kasneje (Pitagorovi učenci, Kristusovi učenci ‘apostoli’). Pomen (1) ‘osnovnošolec’ je tudi najpogostejši:

(1) Učenci zadnjega triletja so razmeroma visoko ocenili svoje učitelje in počutje v šoli …
(2) Štipendije fundacije GT so nova spodbuda učencem srednjih in višjih šol za gostinstvo in turizem v Sloveniji.
(3) Cerkev svetega Klimenta, posvečena učencu slovanskih apostolov, ima križni tloris.

Dobro se pomensko razlikovanje kaže, kadar se samostalnik pojavi v paru s samostalnikom dijak, saj je razvidna pomenska specializacija, z izrazom učenec tedaj označujemo osnovnošolca, z izrazom dijak pa srednješolca:

učenci in dijaki osnovne šole in gimnazije v Šentvidu
Šolsko leto se je pravkar končalo, učenci in dijaki so že na zasluženih počitnicah.

To se potrjuje tudi z vidika pravnih dokumentov, npr. v pravilniku o vpisu v srednje šole v 25. členu piše:

Kandidat, ki se vpiše v izobraževalni program po postopkih, določenih s tem pravilnikom, si v šolskem letu, v katerega je vpisan, pridobi status dijaka in vse pravice, ki mu pripadajo v skladu z zakonom. Ob vpisu šola izda dijaku potrdilo o vpisu oziroma dokazilo o statusu dijaka.

Tudi Zakon o gimnazijah in Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju pišeta o dijakih.

Helena Dobrovoljc, Mojca Žagar Karer (junij 2018)