Predložne zveze s samostalnikom »izhodišče«
-
Vprašanje:
Kateri predlog uporabimo v spodnjem primeru in podobnih -- 'iz', ki ga narekuje glagol (vezava), ali 'z', ki ga narekuje samostalnik (zdi se mi, da rečemo, da smo 'na izhodišču', ne 'v izhodišču').Izhajati iz/z izhodišča?
Izhajati z Jesenic?
Odgovor:
V vašem vprašanju sta pravzaprav dve: prvo se nanaša na rabo predlogov (iz/z/s), drugo pa možnosti predložnih zvez s samostalnikom izhodišče.Če želimo izraziti mestovno prostorsko razmerje, izhajamo iz nasprotnostnega para predlogov v in na ter iz in z/s, torej se izrazimo: živim na Jesenicah, izhajam z Jesenic (četudi ob glagolu izhajati najpogosteje uporabljamo predlog iz, to vendarle ni edina možnost; podobno bi pričakovali povezavo glagola vstopiti in predloga v, pa govorimo npr. tudi videli so ga vstopiti na prizorišče). Prednost razmerja predlog samostalnik nakazuje tudi jezikovna raba: stročnice izhajajo z vseh koncev sveta ipd.
Predložni zvezi v izhodišču in na izhodišču si res konkurirata. Na prvi pogled se zdi, da je njuna distribucija odvisna od konteksta, predvsem pa od pomena, v katerem samostalnik izhodišče nastopa, torej po SSKJ je to bodisi (1) 'točka, mesto, iz katerega kaj izhaja, v katerem se kaj začne' bodisi (2) tisto, 'kar predstavlja osnovo, temelj česa'. A že slovarska ponazoritev prvega pomena (vračati se na izhodišče) to sklepanje zanika. Očitno je torej, da je izhodišče lahko točka (ali mesto), v kateri se kaj začne, iz katere izhajamo, na katero se vračamo – torej je raba predlogov v in na v tem oziru odvisna od vsakokratne ubeseditve, sloga in s tega vidika tudi od konteksta.
Helena Dobrovoljc (oktober 2013)
