×

Ustreznost zveze »pretežna večina«




  • Vprašanje:

    pretežen – ki obsega, predstavlja večji del česa
    večina – del kake skupnosti, celote
    Ali bi lahko torej besedno zvezo pretežna večina (ki jo predlaga celo SSKJ) imeli za slogovno manj ustrezno? Če ne, kakšna je razlika med večino/pretežnim delom in pretežno večino? Bi slednjo lahko pojmovali kot stopnjevanje?


    Odgovor:

    Večina je 'večji del kake skupnosti, celote', pridevnik pretežen pa SSKJ razloži kot: 1. z izrazom količine 'ki obsega, predstavlja večji del česa', kjer je zabeležen tudi zgled mnenje pretežne večine.

    Pomen večine je torej v osnovi zelo širok (od 51 % do 99 %), zato je pogosto nujna podrobnejša določitev, kot v primerih stalnih besednih zvez absolutna večina, relativna večina, običajna večina, dvotretjinska večina ipd. Besedna zveza pretežna večina ni terminološka, je pa pogosto rabljena v splošnih besedilih (364 pojavitev v Gigafidi) in zaradi tavtološkosti lahko povzroči nejasnosti pri razumevanju.

    Na eni strani (zgled 1) se ponuja interpretacija, de gre pri pretežni večini za 'večji del večine' (kjer razumemo, da pretežna večina predstavlja višji delež kot večina), na drugi strani (zgled 2) pa lahko interpretiramo, da pridevnik pretežen zrelativizira večino (kjer razumemo, da pretežna večina predstavlja nižji delež kot večina).

    (1) Pretežna večina keramičnih fragmentov je poznoantičnih, nekateri pa so srednjeveški oziroma kasnejši.
    (2) Zdi se mi, da je slovensko lutkarstvo v zadnjih 15 letih, v pretežni večini, zbežalo od lutkarstva in preredke so predstave, ki se k lutkam vračajo.

    Prav tako je mogoče, da gre pri pretežni večini samo za nekakšno (lahko redundantno) nizanje besed s podobnim pomenskim odtenkom, ki je morda namenjeno poudarjanju. Zgolj zaradi tega besedna zveza ni slogovno manj ustrezna. Pri interpretaciji besedne zveze pretežna večina torej lahko pride do zelo različnega razumevanja besedne zveze, če v sobesedilu ni navedenega odstotka, kar torej predstavlja največjo težavo pri rabi tega izraza.

    Urška Vranjek Ošlak, Mija Michelizza (februar 2018)