Vejica v besedni zvezi

Moderator

Vprašanje:

Lepo prosim za razlago, kako je v tehle pravopisnih primerih z drugo vejico. Je druga vejica samo tam, kjer te besede lahko razumemo kot samostalniško besedno zvezo z levim neujemalnim prilastkom?

protivni: Lepa, vendar nevarna pot ga je mikala.

vzročni in posledični: Neizkušena, kajti mlada, je odšla v svet.

– Mlada, torej neizkušena, je odšla v svet. – Slab, zato pa poceni izdelek so

nam ponujali.

Kaj pa v temle primeru -- je za nemogoče vejica?

ker je težko, če že ne nemogoče, prepoznati ...

Odgovor:

Vaše vprašanje se samo posredno nanaša na pojasnitev členov § 295 in § 296 iz Pravopisnih pravil (2003). Ker na vprašanja odgovarjajoči nimamo uvida v razmišljanje avtorjev in sestavljalcev pravopisnih pravil in ker se vaše vprašanje nanaša na drugo vejico, ki ni predmet pojasnjevanja v § 295 in § 296 (pojasnjuje se namreč raba vejice med nestavčnimi enakovrednimi deli, torej raba prve vejice: Neizkušena, kajti mlada; Mlada, torej neizkušena; Slab, zato pa poceni izdelek), lahko samo zanikamo vašo predpostavko, »da je druga vejica samo tam, kjer te besede lahko razumemo kot samostalniško besedno zvezo z levim neujemalnim prilastkom«. Za razumevanje druge vejica v zgledih Neizkušena, kajti mlada, je odšla v svet; Mlada, torej neizkušena, je odšla v svet je treba poznati skladnjo, zato si je najbolje prebrati poglavje »Stavek« v Toporišičevi Slovenski slovnici (2008: 555), da ugotovimo, da imamo v zgoraj navedenih zgledih povedkove prilastke. Natančneje si je treba pogledati Toporišičevo pojasnilo: »Povedkov prilastek je tisti nesamostojni stavčni člen, ki naknadno pojasnjuje kak samostalnik (ali samostalniško besedno zvezo) v vlogi osebka ali predmeta (pa tudi določenih vrst prislovnega določila). Izraz naknadno pomeni, kakor že nakazano, da povedkov prilastek lahko razvijemo v samostojni stavek ob glagolu biti, prim.: Sin se nam je z letovanja vrnil cel možak ← Sin se nam je vrnil z letovanja; je cel možak. – Sava teče motna ← Sava teče; je motna. – Očeta so našli mrtvega ← Očeta so našli; bil je mrtev. – (Moj stari oče je poleti hodil v obleki še platneni.)« (Toporišič 2008: 557). Povedkov prilastek je torej neke vrste skrčen stavek, zato je zvezo neizkušena, torej mlada, treba razumeti kot besedno zvezo: pridevniška beseda stavek (glej Toporišič 2008: 566), kar narekuje rabo druge vejice. V vašem zgledu ker je težko, če že ne nemogoče, prepoznati ... pa imamo povedkovo določilo in ne povedkov prilastek. Vaša uporaba vejice v zgledu je pravilna.

Aleksandra Bizjak Končar (oktober 2013)