Dolgi spletni naslovi: kako jih delimo?

Moderator

Vprašanje:

Kako bi bilo najbolj smiselno na koncu vrstice deliti citirani spletni naslov, saj bi deljaj lahko napačno razumeli kot vezaj, ki je del spletnega naslova?

Odgovor:

0 Tale malce obširnejši odgovor z razlago je napisan predvsem za digitalne tipografe, to je za oblikovalce in namizne založnike publikacij (revij, knjig, časopisov, diplomskih nalog, spletnih objav ipd., sploh v podatkovnem formatu PDF), ki morajo predvsem pri obojestranski poravnavi besedila kdaj v dve vrsti razdeliti predolg spletni naslov (URL), lahko tudi z identifikatorjem digitalnega objekta (DOI), ali e‑naslov. Hiperpovezave naj bi delovale tudi po razdelitvi v dve vrsti.

V rokopisih, namenjenih nadaljnjemu urejanju, naj tovrstnih delitev ne bo – prepustimo jih končnim oblikovalcem publikacij.

1 Spletni naslov ipd. je treba v dve vrsti razdeliti tako, da se ne zamešata vlogi vezaja, ki je pogosto del katere od teh enot, in na pogled povsem enakega deljaja, ki se lahko pojavi v besedilu po deljenju te enote v dve vrsti. Naslov

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/spomenik-ki-bo-v-ljubljani-namenjen-spominu-zrtvam-
vseh-vojn/321048

je bil razdeljen računalniško, ne gre v eno samo (natisnjeno) vrsto in ga niti ne moremo razdeliti očesu všečno, nejasno pa je tudi, ali sta besedi na meji obeh vrst dve (-zrtvam-vseh-) ali ena sama, deljena (‑zrtvamvseh‑).

Težava pa je lahko tudi s krajšimi enotami, recimo z e-naslovi, kot je Peter.Weiss@guest.arnes.si: če se pojavi na koncu nekoliko predolge vrste, lahko pri obojestranski poravnavi besedila v stolpcu ob prehodu celotnega naslova v naslednjo vrsto v prejšnji zazijajo obsežne beline:

ssssssssssssssss sssssss ssssssssssssssssssss ssssssssssss ssssssssss ssssssssss ssssss sssssss ssssssssssssssssssss

sssssssssssss ssssss Peter.Weiss@guest.arnes.si

2 Spletne in e‑naslove s hiperpovezavami v teh enotah najprej (nerazdeljene) uredimo: urejevalnik jih praviloma podčrta in obarva, kar pomeni, da jih je zaznal. Torej jih ne smemo razdeliti v dve vrsti med samim vnašanjem.

3 Po potrebi jih v dve vrsti (ali več) razdelimo ročno, pri čemer črkovne in številske nize, če se le da, pustimo pri miru.

Kazalec (npr. v programu Word) postavimo ob znamenje v URL-ju, e‑naslovu ipd., in sicer:

– za dvopičje (:) ali dvojno poševnico (//),

– pred enačaj (=), znak et (&) ali afno (@) ali za katerega od teh treh znakov,

– pred enojno poševnico (/), vijugo (~), piko (.), vejico (,), vezaj (-), podčrtaj (_), vprašaj (?), številski znak (»lojtro«, »ograjico«, #) ali odstotek (%).

Zatem pritisnemo kombinacijo Shift vračalka (Enter). Vsaj poševnica, pika, vejica, vezaj, vprašaj ali odstotek, ki stojijo na začetku nove vrste, ne morejo biti razumljeni kot končno ločilo:

http://sl.wikipedia.org/wiki
/Datoteka

Peter.Weiss@guest
.arnes.si

Če bi na koncu vrste napravili presledek, ki bi URL ali e‑naslov razdelil na dvoje, bi hiperpovezavo lahko skvarili in uničili.

4 Ob nezadovoljivem rezultatu lahko v še vedno predolgih črkovnih nizih (številskih pač naj ne bi delili) na mestu, kjer bi bila beseda deljena po siceršnjih pravilih, s kombinacijo Ctrl - napravimo znak za opcijski (možni) deljaj: na koncu vrste se pokaže kot deljaj (-); v navadnem pogledu ga v programu Word sredi vrste ne vidimo, pri vklopu oblikovalnih oznak (na zavihku Osnovno v skupini Odstavek z vklopljenim znakom [¶]) pa je viden tudi sredi vrste kot ¬. Deljaj na koncu vrste v tem primeru ni sestavina spletnega naslova; vezaj, ki je prav take oblike, naj kot del naslova – kot že rečeno – stoji na začetku nove vrste:

Blablabla blabla, blablabla blabla, blabla blablabla bilabilob, blablabla bilabilobil http://sl.wikipedia.org/wiki/Dato-
teka

Blablabla blabla, blablabla blabla blablabla blabla blabla blablabla (opala!), bilabilobil Peter.Weiss@guest.ar-
nes.si bilaboinbil.

Tudi tu velja: če bi na koncu vrste v URL ali e‑naslov vstavili navadni vezaj in presledek, bi hiperpovezava lahko postala neuporabna.

5 Navedene hiperpovezave kljub razdelitvi v dve vrsti delujejo vsaj v wordovi datoteki, po shranitvi v podatkovnem formatu PDF pa kdaj bolje ali drugič slabše, kar je očitno odvisno od zmogljivosti programa za pretvorbo besedila v format PDF.

Peter Weiss (oktober 2013)