×

Podobni samostalniki z različnim sklanjanjem: »prejem«, »predujem«; »smrt«, »skrb«, »obrt«




  • Vprašanje:

    Navedel bom dva primera, v slovničnem smislu, zelo podobnih samostalnikov, ki pa se v posameznem sklonu sklanjata/jo različno.

    Prvi primer: prejem in predujem

    Skupne značilnosti: prva moška sklanjatev, ista končnica v imenovalniku

    Sklanjatev v rodilniku: prejema predujma

    Zakaj se pri samostalniku predujem drugi e izpusti?

    Lahko dodam še to, da se mi izgovorjava predujma sliši smešna oziroma čudna. Se mi z e-jem sliši veliko lepše, in tudi mislim, da je raba z e-jem v izgovorjavi pogostejša, kot pa brez.

    Drugi primer: smrt, skrb in obrt

    Skupne značilnisti: 2. ženska sklanjatev, polglasnik pred r-jem

    Sklanjatev v dajalniku ali orodniku dvojine: smrtma, skrbema in obrtma/obrtema

    Zakaj različno sklanjanje v dajalniku oziroma orodniku dvojine pri samostalnikih smrt in skrb? Pri samostalniku obrt pa sta možni celo dve možnosti. Vsaj tako navaja moj vir informacij. Ali obstaja kakšno pravilo, na podlagi katerega veš, kako se sklanjajo takšni in podobni samostalniki v orodniku in dajalniku dvojine? Kako veš, kje sta možni obe rešitvi, kot recimo pri samostalniku obrt?


    Odgovor:

    Za pravilno pregibanje je treba pogosto upoštevati tudi izgovorne in naglasne značilnosti posameznega leksema. Pri samostalniku prejèm (tonemsko prejȅm) je zadnji samoglasnik e naglašen in se tudi zato pri pregibanju ohranja (jakostno: prejèm prejéma prejému prejèm pri prejému s prejémom). Samostalnik predújem (tonemsko predújem), ki ga uvrščamo med prevzete samostalnike, ima naglas na drugem besednem zlogu, v zadnjem zlogu pa se nahaja t. i. neobstojni polglasnik, ki pri pregibanju odpade [predújəm predújma predújmu predújəm pri predújmu s predújmom]. V rabi, ki jo izkazuje besedilni korpus Gigafida, je pregibanje z odpadom polglasnika znatno pogostejše. Tovrstno pregibanje priporočajo tudi priročniki na portalu Fran. Kot samostalnik prejèm se sklanjajo tudi samostalniki najèm, objèm, sprejèm, kot samostalnik predújem pa denimo prevzeti samostalnik pójem, ki ima prav tako v imenovalniku ednine polglasnik, ki pri pregibanju odpade [pójəm pójma].
    Tudi pri ugotavljanju pregibanja samostalnikov druge ženske sklanjatve nam pomagajo naglasne značilnosti. Če ima samostalnik v rodilniku ednine naglašeno osnovo in torej spada v nepremični naglasni tip (npr. smŕt smŕti), potem ima v dajalniku in orodniku dvojine vedno končnico -ma (smŕtma (ali v rabi pogosto izkazano različico z vstavljenim i, smŕtima)). Če pa samostalnik v rodilniku ednine izkazuje naglašeno končnico in torej spada v mešani naglasni tip (npr. skŕb skrbí), ima v dajalniku in orodniku dvojine naglašeno končnico -éma (npr. skrbéma). Nekaj samostalnikov je tudi takih, ki poznajo v rodilniku ednine obe možnosti (npr. obŕti/obrtí), zato dvojničnost izkazujejo tudi v dajalniku in orodniku dvojine. Druga ženska sklanjatev torej pozna dva različna pregibnostna vzorca.

    1. ed. smŕt smŕti smŕti smŕt pri smŕti s smŕtjo; dv. smŕti smŕti smŕtma/smŕtima smŕti pri smŕtih s smŕtma/s smŕtima, mn. smŕti smŕti smŕtim smŕti pri smŕtih s smŕtmi
    2. ed. skŕb skrbí skŕbi skŕb pri skŕbi s skrbjó; dv. skrbí/skŕbi skrbí skrbéma skrbí/skŕbi pri skrbéh s skrbéma; mn. skrbí skrbí skrbém skrbí pri skrbéh s skrbmí
      V sodobni knjižni slovenščini opažamo, da se pri samostalnikih, ki v obstoječih jezikovnih priročnikih izkazujejo dvojnični pregibnostno-naglasni vzorec (npr. obrt, obrv, oblast, postrv), vse bolj uveljavlja mešani naglasni tip in s tem končnice -éma, -éh, -ém (obrtéma, obrtéh, obrtém).

    Tanja Mirtič (oktober 2018)