Dajalnik ali rodilnik ob zvezi »v prid«: »delo v prid države ali državi«

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, ali obstaja pravilo, v katerem sklonu je desni prilastek. Nekaj piše v slovnici. Ali je možno, da je v nekaterih primerih možno uporabiti tako dajalnik kot rodilnik?
Primer: delo v prid države ali delo v prid državi.
Na Gigafidi se pojavlja v obeh sklonih, tako v rod. kot daj. Prav tako se pri drugih besednih zvezah z "v prid" desni prilastek pojavlja tako v rodilniku kot dajalniku.

Odgovor:

V rabi je res mogoče zaslediti tako dajalniško kot tudi rodilniško rabo, in to tako pri prislovni zvezi v prid kot tudi v sopomenskih v korist ali v dobro. V naših normativnih slovarjih (SSKJ in tudi v pravopisnem slovarju) sodobnejša rodilniška raba še ni evidentirana, vendar pa jo je – izhajajoč iz tega, da je v porastu – treba pri verodostojnem opisu jezikovnega stanja upoštevati:

príd -a m, pojm. (ȋ í; ȋ) delati kaj v prid komu; biti v prid čemu; s pridom kaj uporabljati; star.: biti k pridu komu biti koristno; delati za svoj prid za svojo korist
Slovenski pravopis 2001

Dajalniška raba (delati v korist / v prid skupnosti) je zagotovo pomensko natančnejša, saj natančneje zaznamuje, da je glagolsko dejanje nekomu namenjeno, usmerjeno, medtem ko rodilniška raba kaže na splošnejša razmerja.

Hiter pregled rabe tudi kaže, da se pri nekaterih pogostih zvezah ohranja le dajalniška raba (npr. govoriti v prid tezi, trditvi, teoriji, dejstvu), medtem ko se je rodilniška v porastu v skladenjskih zgradbah z glagolom razsoditi (razsoditi v prid tožnika, obtoženca) ali kadar je samostalniška zveza v vlogi predmeta razširjena s pridevnikom (rešiti v prid hitrejšega razvoja, razsoditi v prid toženih strank).

Morda porast rodilniške rabe za zvezami tipa v prid, torej pogosteje rabljenega sklona v slovenščini, prek večje pomenske ohlapnosti kaže na poenostavljanje skladenjskih struktur.

Helena Dobrovoljc (oktober 2018)