Namenilnik za glagolom »dati«

[Moderator]

Vprašanje:

V spodnjem primeru so trije glagoli. Prvi je glagol premikanja, zato vem, da mora biti drugi v namenilniku. Kako pa je s tretjim (prati)? Ali mora biti tudi ta glagol v namenilniku ali se mora končati na končnico -ti?

Jaz grem samo dat perilo prat(i).

Odgovor:

Šolsko pravilo, ki pomaga ločevati med namenilnikom in nedoločnikom, govori o glagolih premikanja, za katerimi uporabljamo namenilnik, in naklonskih (= modalnih) glagolih, za katerimi uporabljamo nedoločnik.

Namenilnika, s katerim izražamo namen glagolskega dejanja, pa ne uporabljamo le v glagolskih frazah z značilnimi glagoli premikanja, kot so teči, hiteti, iti …, ampak tudi z glagoli, ki so vzrok premikanja, npr. dati, poklicati, poslati … O tem že Slovenska slovnica 1964 (Oče je dal fanta učit; Pokličite otroke jest!) in Toporišičeva slovnica 1976, 2004: Poslal je dekleta pomolst. Toporišič pravi: »V teh primerih sta vršilca določenega glagola in namenilnika različna.« (str. 402) Torej pomenska razlika v povedih Dal je sina učit in Dal je sina učiti izvira iz tega, kdo je vršilec učenja.

Tudi v rabi najdeni primeri kažejo na težko ločevanje med obema pomenskima tančinama:

• Dal je otroka spat (otrok spi),
• Dal je otroka krstiti (otroka nekdo krsti),
• Dal je otroka cepiti (otroka nekdo cepi).

V vašem primeru je torej treba uporabiti namenilnik (perilo se pere):

• Jaz grem samo dat perilo prat.

Omenimo še, da je ta razlika nekoliko drugače prikazana v SSKJ, dati:

• če glagol dati izraža pomen ‘napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom’, uporabimo bodisi prislovno določilo (dati sina v šolo) bodisi namenilnik (dati sina učit ‘poslati’; dati delat obleko);
• če glagol dati izraža pomen ‘napraviti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi’, uporabimo nedoločnik (dati sina ostriči; dati si napraviti obleko / dati se fotografirati, operirati, ostriči).

Helena Dobrovoljc (oktober 2018)