Ločila v matematičnih besedilih




  • Vprašanje:

    Zanima me raba končnih in nekončnih ločil v naslednjih primerih (primeri so iz učbenika za matematiko).

    Oba zmnožka razčlenimo in dobimo
    = 3 (3x − 4y)

    Oglej si trikotnik in izberi ustrezno možnost.
    Velikost kota je pri oglišču enaka
    Q = a − b
    Q = a − b/2
    Q = a b/2

    V obeh primerih gre za povedi, zapisane v 2 vrsticah (zaradi preglednosti). Ali je mogoče v takšnih primerih končno ločilo izpustiti? Kako je z rabo dvopičja? Če končamo prvi del z dvopičjem, ali je potem končno ločilo nujno?


    Odgovor:

    Slovenski pravopis 2001 za položaje, ki jih navajate, nima posebnih določil. Res pa je, da so se v posameznih strokah že izoblikovala normativna načela, ki so npr. pri matematikih in tehnikih precej dosledno uveljavljena.

    Načeloma se držijo dogovora, da v spremljevalnem besedilu uporabljajo dvopičje, kadar ta uvaja pojasnilo/ponazorilo prej povedanega (tako tudi SP 2001: člen 355), medtem ko na koncu ne postavljajo pik, vejic, podpičij, četudi ga glede na prvi del besedila pričakujemo.

    Helena Dobrovoljc (november 2013)