Ločila v matematičnih besedilih
-
Vprašanje:
Zanima me raba končnih in nekončnih ločil v naslednjih primerih (primeri so iz učbenika za matematiko).Oba zmnožka razčlenimo in dobimo
= 3 (3x − 4y)Oglej si trikotnik in izberi ustrezno možnost.
Velikost kota je pri oglišču enaka
Q = a − b
Q = a − b/2
Q = a b/2V obeh primerih gre za povedi, zapisane v 2 vrsticah (zaradi preglednosti). Ali je mogoče v takšnih primerih končno ločilo izpustiti? Kako je z rabo dvopičja? Če končamo prvi del z dvopičjem, ali je potem končno ločilo nujno?
Odgovor:
Slovenski pravopis 2001 za položaje, ki jih navajate, nima posebnih določil. Res pa je, da so se v posameznih strokah že izoblikovala normativna načela, ki so npr. pri matematikih in tehnikih precej dosledno uveljavljena.Načeloma se držijo dogovora, da v spremljevalnem besedilu uporabljajo dvopičje, kadar ta uvaja pojasnilo/ponazorilo prej povedanega (tako tudi SP 2001: člen 355), medtem ko na koncu ne postavljajo pik, vejic, podpičij, četudi ga glede na prvi del besedila pričakujemo.
Helena Dobrovoljc (november 2013)
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.
Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.