Ženska oblika besede »kupec« je »kupka«

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me ustrezna ženska oblika besede kupec (v pravnih besedilih in tudi na splošno).
V notarskih besedilih se ponekod pojavlja izraz kupka, najdem pa tudi izraz kupovalka; ponekod uporabljajo tudi nakupovalka.
Besede kupka ni ne v SP ne v SSKJ, tudi ne v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.

Odgovor:

Ustrezna beseda je kupka.

Pri iskanju besedotvornih parov moški vršilec – ženska vršilka je treba slediti besedotvornemu vzorcu, pri katerem izhajamo iz iste podstave, v skladu s spolom pa spreminjamo obrazilo (kupec – kupka), odsvetujemo pa povezovanje besed, ki niso izpeljane iz iste podstave, npr. kupec – nakupovalka. Komentarji tipa (»nakupovalka gre bolj v uho kot kupka, ker vsebinsko bolj ustreza ženskemu početju« vir) niso primerni, ker utrjujejo preživele stereotipe.

Od potrebe po poimenovanju kupcev ženskega spola pri govorečih in pišočih ter od sprejemljivosti te besede pri poslušajočih ter pri govorečih in pišočih je bilo, je in bo še naprej odvisno, koliko se bo raba besede kupka razširila. Prav široko se ta beseda ne uporablja, zaradi česar se tudi ni uvrstila v nobenega od do sedaj objavljenih slovarjev, zagotovo pa se bo to zgodilo v prihodnjih letih. Morda se govorci slovenščine izogibajo za zdaj neuveljavljenemu izrazu, saj se kupce ženskega spola očitno da določati še na kake druge načine, ne samo s sinonimi, kakršna sta npr. bližnji nakupovalka in starinski kupovalka.

Podobno usodo imata besedi peška (ta je bila pred štirimi desetletji uvedena v Slovar slovenskega knjižnega jezika ob pogosteje uporabljani besedi pešakinja, ki bi ustrezala starinski besedi pešak) ob pešec in piska ob pisec, ki še čaka na uslovarjenje.

Peter Weiss, Helena Dobrovoljc, Mija Michelizza (oktober 2018)