×

Kritika imena »Ljubljana Festival«




  • Vprašanje:

    Zelo me moti novo ime Ljubljanskega festivala, ki se glasi Ljubljana Festival. To je po mojem sicer laičnem mnenju (nisem jezikoslovec, tudi ne slovenist) popolnoma popačena raba imena - sklepam, da pod vplivom angleščine. Predhodno ime je bilo Festival Ljubljana, še prej, mislim da Ljubljanski festival. V slovenščino preneseno ime Ljubljana Festival nikakor ni opravičljivo z v angleščino prevedenim Ljubljana Festival (ki je v angleškem jeziku sprejemljivo).

    Vem, da so se glede "poangleščenega" imena našega festivala že oglasili mnogi posamezniki, morda pa še en glas v podporo kritiki omenjenega imena ne bo škodoval.

    Nam bližnji festival v Solnogradu niti slučajno v nemščini nima imena Salzburg Festival (kot ga sicer ima v angleškem prevodu), ampak Salzburger Festspiele (po slovensko bi morda rekli Salzburške praznične igre).


    Odgovor:

    Ime Ljubljana Festival, v katerem je prilastek Ljubljana, ki določa jedro Festival, v samostalniški in ne pridevniški obliki, marsikoga upravičeno zbode. Gre za prevzeto skladenjsko tvorbo dveh samostalnikov, prvega v prilastkovni funkciji, drugega v vlogi jedra, ki se v slovenščini v javni rabi pojavlja že približno sto let.

    Medtem ko so v SSKJ (1970) take občnoimenske zveze označili z oznako nesklonljivi prilastek in jih pisali narazen:

    kámp tudi camp -a [druga oblika kámp in kêmp] m (ȃ; ȇ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: biti, preživeti počitnice v kampu / avtomobilski kamp avtokamp; neskl. pril.: kamp oprema
    Slovar slovenskega knjižnega jezika 1970

    pa je pravopisni slovar usmerjal k zapisu skupaj, saj je take občnoimenske zveze obravnaval kot zloženke, torej temperabarvice (gl. SP 2001):

    témperabárvice -ic tudi têmperabárvice -ic tudi témpera bárvice ~ -ic tudi têmpera bárvice ~ -ic ž mn. (ẹ̑ ȃ; ȇ ȃ) slikati s temperabarvicami
    Slovenski pravopis 2001

    Zapis skupaj se v rabi ni prijel, saj so te zloženke pogosto nenavadne, slovenščini tuje, npr. merinoovca, tarokkarte, fitnesoprema, bešamelomaka, doboštorta …, zato danes v slovarjih prvo, nesklonljivo prilastkovno sestavino pojmujemo kot samostalnik v pridevniški rabi, zveze pa pišemo narazen: merino ovca, tarok karte, fitnes oprema, doboš torta

    Pojasnilo v pridevniški rabi sta prinesla najprej Slovar novejšega besedja (2012), za njim pa tudi druga izdaja SSKJ (2014):

    kámp tudi camp -a [druga oblika kámp in kêmp] m (ȃ; ȇ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: biti, preživeti počitnice v kampu / avtomobilski kamp avtokamp; v prid. rabi: kamp oprema
    Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2014

    Zavedanje, da je taka zveza »tujerodna«, nas pogosto usmeri v iskanje formalno izraženega pridevnika, npr. bešamelna omaka. Če to ni mogoče, zvezo zapišemo z desnim prilastkom (torta doboš) ali v obliki predložne zveze (oprema za fitnes) …

    Pri lastnoimenskih zvezah oz. pri imenih je porast teh zvez opazen zlasti zaradi velikega števila tujih blagovnih znamk, npr. Barilla špageti, Lego kocke, vedno več pa je tako tvorjenih tudi slovenskih imen (Denis Avdić šov, Ljubljana Festival, Petrol Klub kartica).
    Slovenščini so zagotovo bližje zveze, v katerih ime nastopa na mestu desnega prilastka: špageti (znamke) Barila, kocke Lego, plenice Pampers, šov Denisa Avdića, Festival Ljubljana, Petrolova klubska kartica.

    Žal se pri poimenovanju Ljubljana Festivala (podobno Bovec maraton) opisanega niso zavedali, verjetno so sledili podobnim zgledom iz drugih jezikov (Berlin Festival), namesto da bi se zgledovali po že uveljavljenih slovenskih, npr. Pikin festival, Ptujski festival
    Torej Ljubljanski festival ali, če je bil razlog za to poimenovanje želja po internacionalizaciji, tudi Festival Ljubljana.

    Helena Dobrovoljc (oktober 2018)