×

Izbira ustreznega sklona: »naslednjega dne« ali »naslednji dan«?




  • Vprašanje:

    Velikokrat zasledim rabo besednih povezav naslednji, prejšnji, prvi z besedami dan, jutro, večer v rodilniku, npr. Naslednjega dne smo šli na daljše potovanje. Menim, da je pravilno: Naslednji dan smo šli na daljše potovanje.
    Ali se motim?


    Odgovor:

    Kadar se v jedru samostalniške zveze nahajajo samostalniki, ki izražajo časovnost oziroma zaznamujejo del dneva, tedna, leta …, je pomenska stavčna vloga te zveze najpogosteje izražanje časovnosti in stavčnočlensko govorimo o prislovnem določilu časa, ki stoji v rodilniku. Rabo z rodilnikom utemeljuje tudi Toporišič v Slovenski slovnici (2000, str. 269) z zgledom:

    • Lepega dne ga bo zmanjkalo.

    Primer, ki ga navajate (Naslednjega dne smo šli na daljše potovanje), je slovnično torej ustrezen.

    Res pa je, da se rodilniška raba izgublja. Vse več zasledimo namreč zgledov, ki utrjujejo rabo tožilnika (Naslednji dan je riba spet plavala v bazenu) ob rodilniku, ki ga predvideva tradicionalna slovnica (Naslednjega dne je riba spet plavala v bazenu).

    O tem, v katerih primerih se rodilnik v sodobni jezikovni praksi ohranja v paru s tožilnikom (Šele naslednji dan smo morali oddati vzorec mleka – Šele naslednjega dne smo morali oddati vzorec mleka), kje pa se izgublja in ga tudi ne uporabljamo (npr. Naslednji ponedeljek bodo lastniki na skupščini Dela glasovali le o …), žal ni narejenih raziskav. Vsekakor pa tožilniških zgledov ne smemo mešati s tistimi, v katerih so samostalniške zveze tega tipa v stavčnočlenski vlogi osebka
    (Naslednji večer je bil najlepši v letu).

    Helena Dobrovoljc (oktober 2018)