Kako pisati: »Mariborska/mariborska« mezoregija?

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, kako zapisovati geografsko ime mariborska mezoregija – z veliko ali malo začetnico?

Odgovor:

Za odgovor smo prosili dr. Draga Perka z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in člana Komisije za standardizacio zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije.

Izraz regija ima v grobem dva pomena: bolj splošnega v pomenu 'območje' in terminološkega geografskega v pomenu 'pokrajina, prostorska enota, ki jo vežejo neke skupne značilnosti'.

Geografske regije so običajno rezultat regionalizacije, to je sistematične in hierarhične delitve ozemlja po nekih kriterijih. Vsaka regija je lahko samo del ene regije na višji ravni, hkrati pa razdeljena na več regij nižje ravni. Vsaka regija mora imeti lastno ime, ki se vsaj znotraj te regionalizacije ne sme ponoviti. Regije na najvišji ravni so makroregije, na nižji mezoregije, na najnižji pa mikroregije. Lahko pa imamo tudi vmesne stopnje, kot so submezoregije in podobno.

Če z izrazom mariborska regija mislimo na splošno območje okrog Maribora, pišemo izraz z malo začetnico:

Iz mariborske regije se veliko ljudi vozi ne delo v Avstrijo.

Če pa mislimo na konkretno regijo iz določene regionalizacije (na primer Plutove iz leta 1999) s točno določenimi mejami oziroma obsegom, jo pišemo z veliko začetnico:

Plut je makroregijo Podravje v svojem članku v Geografskem vestniku razdelil na 4 mezoregije: Koroško, Srednje Podravje ali Mariborsko mezoregijo, Spodnje Podravje in Dravinjsko mezoregijo.

Nekakšna regionalizacija je tudi uradna ozemeljska delitev Slovenije, ki je navezana na klasifikacijo statističnih teritorialnih enot (KSTE) ali Nomenclature of Territorial Units for Statistics (NUTS) v Evropski uniji. Delitev je 26. 5. 2013 sprejel Parlament Evropske unije. Vzpostavil jo je Eurostat, statistični urad Evropskih skupnosti, da bi zagotovil celovito in dosledno členitev ozemeljskih enot, potrebno za zbiranje, razvoj in usklajevanje regionalnih statistik v Evropski uniji.
Slovenija na ravni NUTS1 nastopa kot ena enota, na ravni NUTS2 se deli na dve kohezijski regiji, na ravni NUTS 3 pa na 12 statističnih regij. Naslednja raven so občine.
Kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija sestavlja 8 statističnih regij (pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija in primorsko-notranjska), kohezijsko regijo Zahodna Slovenija pa preostale 4 statistične regije (osrednjeslovenska, gorenjska, goriška in obalno-kraška), ki so z vključitvijo v NUTS dobile »povišan« status v razvojne regije. In prav ta opredelitev statističnih enot, ki se pišejo z malo začetnico, za regionalne (upravne, razvojne) enote, ki se pišejo z veliko začetnico, povzroča probleme, saj tako rekoč isto ime enkrat pišemo z veliko, drugič pa z malo.

Razlikovanje med regijo v smislu območja in regijo v smislu geografske enote glede velike (male) začetnice je razmeroma jasno in logično (tudi na najvišji ravni, recimo, ločimo južno Afriko kot del celine in Južno Afriko kot državo), razlikovanje med malo in veliko začetnico pri statističnih in razvojnih regijah, ki bodo od leta 2020 tudi prostorsko povsem enake (zdaj je razlika zanemarljiva, gre za samo dva majhna koščka ozemlja), pa je bolj vprašljivo in ni skladno z našimi željami po poenostavitvi pravil.

Uredništvo svetovalnice (oktober 2018)