×

Kako v knjižnem jeziku poimenovati ribo »Thunnus thynnus«: »tun«, »tuna« ali »ton«?




  • Vprašanje:

    Zanima me zakaj sta v knjižnem jeziku za ribo Thunnus prisotni le besedi tun in tuna. Avtohtoni slovenski ribiči nad Trstom namreč tej ribi pravijo ton. Zdi se mi, da bi bilo prav, da ta beseda postane del knjižnega jezika in da nadomesti besedi tuna in tun, ki nista ne ljudski in ne izvorno slovenski.


    Odgovor:

    V drugi polovici 19. stoletja je Fran Erjavec s prevodoma Živalstvo: Prirodopis za nižje gimnazije in realke, Celovec 1864 (2. izdaja 1872, 3. izdaja 1881), in Schödlerjeva Knjiga prirode. IV. del. Zoologija, Ljubljana 1875, po Illustrierte Naturgeschichte des Thierreiches Aloisa Pokornega in Das Buch der Natur Friedricha Schödlerja ustvaril trdne temelje slovenske živalske terminologije.

    Za morsko ribo Thunnus thynnus je leta 1864 in 1875 navedel slovenski ustreznik tuna, ki ga je leta 1881 zamenjal s tún, čeprav je prvo varianto tuna v 18. stoletju v svojem slovarju (1781) zabeležil že Marko Pohlin. Ker sta bili obe varianti za ribo Thunnus thynnus kot tedaj edini znani slovenski vključeni v Pleteršnikov tezaver slovenskega jezika (1894–1895), sta se začeli splošno uporabljati in zato postali tudi sestavni del Slovenskega slovarja knjižnega jezika, v morski strokovni terminologiji pa se je uveljavila varianta tun (npr. Leksikon Cankarjeve založbe Živalstvo, Ljubljana 1997).

    Šele v zadnjih desetletjih se je v redkih narečnih virih začel pojavljati podatek, da slovenski ribiči na Tržaškem isto ribo poimenujejo ton (npr. Neva Godnič-Godini, Izposojeno besedišče nabrežinskih ribičev, Slovensko morje in zaledje 2–3, 1979; Marjuča Offizia, Iz morja v ponev: ribe v tržaških ribarnicah in kuhinji, Trst 1988; Rada Cossutta, Ribiška jezikovna in kulturna dediščina v Tržaškem zalivu in slovenski Istri, Koper 2015).

    Nobeno od treh poimenovanj za ribo Thunnus thynnus pa v slovenščini ni avtohtono, ampak so vsa izposojena. Medtem ko sta bila túna in tȗn izposojena iz hrvaškega tȕna in tȗn, so si slovenski ribiči na Tržaškem besedo ton izposodili iz italijanskotržaške ton, ki tako kot italijanskobeneška ton in knjižnoitalijanska tonno odraža latinsko besedo thunnus grškega izvora.

    Res je, da je kraška narečna beseda ton sestavni del ljudskega jezika in bi zato z oznako nar. primorsko lahko bila tako kot že bakalá, barúfa itd. vključena med slovensko knjižno leksiko, vprašanje pa je, ali bi lahko nadomestila besedi tuna in tun, ki sta v slovenščini že dalj časa splošno uveljavljeni, pa čeprav sta hrvaški izposojenki.

    Metka Furlan (oktober 2018)