Vejica za končnim pozdravom?

Moderator

Vprašanje:

V rabi je več zapisov besedne zveze Lep pozdrav, npr. Lep pozdrav, LP, Lp, lp. Kako obravnavamo krajšave, ki so v rabi -- kot kratice (okrajšave verjetno niso, glede na to, da v rabi ne zasledim za njimi pike)? Ali bo nova izdaja pravopisnih pravil normirala/določila zapis katere od krajšav, ki so v rabi?

In še: Ali imamo v SP utemeljitev za rabo vejice za pozdravom Lep pozdrav? Če prav intepretiram pravila v SP, dovoljuje ta samo Lep pozdrav brez vejice, ker to pomeni Lep pozdrav vam želi Ana Novak. V rabi -- po mojem opražanju -- prevladuje raba vejice za tem pozdravom.

Odgovor:

Obstoječa pravopisna pravila okrajšane besede (»znamenje okrajšanosti je pika« (§ 122)) in kratice (tj. »samostalnike, nastale iz začetnih delov večbesednega poimenovanja« (§ 200)) združuje pod izrazom krajšave. Primer, ki ga navajate, ne sodi med že kodificirane tvorjenke. Gre za t. i. kratkopisne krajšave, ki jih tako poimenuje novejša besedotvorna teorija (Logar 2002), nastale pa so iz potrebe po okrajšanem izražanju v elektronskem sporazumevanju. Kratkopisne nove oblike torej še niso normirane, verjetno pa bi – sledeč podstavi teh kratkopisnic – uporabili veliko začetnico (Lp), ker v besedilu nadomešča Lep pozdrav.

Prenovljena pravopisna pravila bodo morala upoštevati nove pojave, predvsem pa specifičnost besedil, v katerih se zapisi pojavljajo (elektronska in kratka telefonska sporočila), in prenosnik (internet, mobilni telefon), kjer sta kratkost in jedrnatost eni od najbolj opaznih značilnosti.

Pravopisna pravila (SP 2001: § 240) ne predvidevajo vejice za pozdravom na koncu pisma ali dopisa, ki mu sledi še ime pošiljatelja:

Lepo te pozdravlja Z lepimi pozdravi

France France

V besedilih rabi je zapisovanje vejice za končnim pozdravom pred imenom pošiljatelja sicer res postalo že navada, in sicer tako za okrajšanimi različicami kot pri v celoti izpisani zvezi, kar je zagotovo posleica želje po zaznamovanju premolka, ki ga naredimo tudi ob branju takega besedila. Vejico v tem položaju nekateri neuradni jezikovni priročniki priporočajo (Urad za publikacije EU), nekateri jezikoslovci se odločajo tudi za piko (Weiss), drugi pa ugotavljajo, da je raba povsem poljubna (ŠUSS). Glede na to, da so v rabi v relevantnem deležu izpričani tudi zapisi brez vejice, torej tako kot predvideva trenutna pravopisna norma, pri odgovoru na vaše vprašanje dajemo prednost tej različici.

Polona Gantar, Helena Dobrovoljc (november 2013)