×

Poimenovanja redakcij – »kulturna ali Kulturna redakcija«




  • Vprašanje:

    Zanima me, kakšno je vaše stališče o uporabi velike začetnice pri oznakah redakcij časopisnih ali drugih medijev, kot so denimo kulturna redakcija, notranjepolitična redakcija, znanstvena redakcija ... Ali se vam zdi smiselno, da se take oznake pojmujejo kot lastna imena redakcij in se zato pišejo z veliko začetnico (Kulturna redakcija, Znanstvena redakcija)? So redakcije pri tej odločitvi popolnoma svobodne?


    Odgovor:

    Določitev lastnoimenskosti pri organizacijskih enotah ni preprosta in že zato mora biti pišočim pri tem prepuščena nekaj večja izbira. Z upoštevanjem tega spoznanja sorazmerno strogi Slovenski pravopis 2000 v pravilih poleg Osnovna šola Franceta Bevka piše osnovna šola Franceta Bevka, če imajo pišoči bolj v mislih vrstnost poimenovanja. Prav tako lahko poleg Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je uradno ime, v bolj sproščeni obliki napišemo oddelek za umetnostno zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani ali umetnostnozgodovinski oddelek filozofske fakultete v Ljubljani ali umetnostnozgodovinski oddelek ljubljanske filozofske fakultete -- tega ne moremo več pisati z veliko začetnico ali z velikimi začetnicami, saj to ni uradno lastno ime, ampak prehaja v občnost, v poimenovanje. Dosledna raba velikih začetnic v imenu priča o uradnosti imena. Male začetnice lahko uporabimo, če nimamo potrebe po uradnem imenu ali če je to že bilo zapisano in zdaj glede na naš namen in glede na bralce zadošča nedvoumni približek, tudi zato, da se izognemo dolgočasnemu ponavljanju, kakršno je značilno za pravna besedila, ki približkov ne marajo.

    Po drugi strani pa se organizacije delijo na manjše enote, katerih uradnost pri pišočih in govorečih upada in se manjša. Morda je merilo uradnosti lahko žig (ustanova ter oddelek ali inštitut ga imajo, sekcija inštituta, upravni odbori, tajništva, znanstveni sveti, uredništva in druga delovna telesa pa ne). Če gledamo s tega stališča, posamezne redakcije v časopisnem uredništvu nimajo statusa, ki bi v njihovem imenu upravičeval ali spodbujal veliko začetnico.

    Res se da z ustreznimi akti določiti organizacijsko strukturo, ki je po volji lastnikom ali zaposlenim in ki lahko utemeljuje velike začetnice posameznih podenot, vprašanje pa je, ali je to smiselno in praktično. Če je v uredništvu kakega časopisa zapovedano pisati recimo edinole Kulturna redakcija, torej z veliko začetnico, potem v tem uredništvu nimajo Redakcije za kulturo, imajo pa redakcijo za kulturo in seveda kulturno redakcijo, sploh ko o tej redakciji govorijo; v govornih uresničitvah ni izraženih velikih in malih začetnic. Dobronamernost brez fanatičnosti bo koristila vsem, saj bodo sicer v dovolj strogem uredništvu zavrnili pošto, ki bo naslovljena recimo na Redakcijo za kulturo, češ, pri nas imamo Kulturno redakcijo. Namesto zapisa Univerza v Mariboru, ki še zdaleč ni primeren za čisto vsa sobesedila, lahko večinoma pišemo mariborska univerza, in če se izide v tem in podobnih primerih, se da shajati še v premnogih drugih. Z nepotrebnim preobremenjevanjem z velikimi začetnicami vseh mogočih organizacijskih podenot lahko mazohistično grenimo življenje sebi in drugim, namesto da bi se posvečali vsebini, pravilnosti in žlahtnosti zapisanega, lastnega in tujega.

    Peter Weiss (oktober 2018)