×

Sopomenki »povsem« in »popolnoma«




  • Vprašanje:

    Dve sopomenki z eno razliko, ki mi ni povsem/popolnoma jasna. Opažam, da tisti, ki popravljajo besedila, besedo povsem prečrtajo in jo nadomestijo s sopomenko popolnoma. Zakaj je temu tako? Kaj je pri besedi povsem tako napačnega, da se jo smatra kot nepravilno? Če recimo povzamem povzetek iz SSKJ-ja, ne vidim nobenega izstopanja, da bi bila ta beseda v čemerkoli drugačna od besede popolnoma. Niti ni nobene opombe, da bi bil to npr. pogovorni, narečni, ekspresni ipd. izraz.


    Odgovor:

    Besedi popolnoma in povsem sta res sopomenki, vendar je druga v SSKJ-ju označena s kvalifikatorjem knjiž., ki ga beremo kot "ozko knjižno", v uvodu v slovar pa je njegov pomen opredeljen takole: "Beseda, pomen ali zveza, ki se rabi zlasti v leposlovnem ali znanstvenem jeziku (brižen, celovit, dasi, filmoljub, raznočasje)."

    Beseda povsem se seveda ne uporablja le v leposlovnem in znanstvenem pisanju, zagotovo pa ne gre za jezikovno sredstvo, ki bi ga (nezaznamovano) uporabljali pri vsakdanjem sporočanju -- za razliko od sopomenke popolnoma.

    Gradivo korpusa Gigafida kaže, da je povsem pogostejši od popolnoma (kar je za pisna besedila, zajeta v korpusu, pričakovano). Zanimivo pa je, da oba tvorita tri najpogostejše zveze z istimi pridevniki: popolnoma/povsem drugačen, jasen , nov.

    Da gre res za razlikovanje v okoliščinah rabe, kaže tudi podatek, da je beseda popolnoma enkrat pogostejša od besede povsem v korpusu GOS, v katerem so zbrane transkripcije govorjenih besedil.

    Lektorski posegi v smislu avtomatiziranega zamenjevanja prislova povsem s popolnoma torej niso upravičeni.

    Tina Lengar Verovnik (oktober 2018)