×

Kočevski rog in Kočevski Rog?




  • Vprašanje:

    Vem, da se pogorje oz. pokrajino imenuje Kočevski rog, saj gre v tem primeru za nenaselbinsko zemljepisno ime. Sem pa na blogu enega lektorskega podjetja presenečena ugotovila, naj bi obstajal tudi zaselek z istim imenom, vendar drugačnim zapisom – torej Kočevski Rog. Sklicevali so se na Slovenski pravopis 2001. Ker živim v neposredni bližini Kočevskega roga lahko z gotovostjo trdim, da tu ne obstaja Kočevski Rog. Zanima me, iz katerih podatkov ste (so) izhajali, ko se je pisalo SP leta 2001 (v prejšnji verziji SP zapisa Kočevski Rog ni) oz. kje naj bi se nahajal zaselek Kočevski Rog?


    Odgovor:

    V Slovenskem pravopisu 2001 se je pri kodificiranju nenaselbinskih zemljepisnih imen sledilo pravilu, da neprve sestavine pišemo z veliko začetnico le, če so lastna imena. Zato je pokrajina normirana kot Kočevski rog, zaselka pa ne poznamo, zato ga v pravopisu ni, niti ni zapisa Kočevski Rog. Je pa zapis Kočevski Rog v starem Slovenskem pravopisu iz leta 1962.

    Pri vseh imenih, ki so dobila pridevniški del z razlikovalno funkcijo naknadno, se velika začetnica neprve sestavine rada ohranja. V skladu s pravopisnimi pravili v SP 2001 Rog, Brda, Barje pišemo z veliko začetnico, če gre za samostojna, skrajšana imena, če pa nastopajo v večbesednih imenih, jih pišemo z malo začetnico: Kočevski rog, Goriška brda ...
    Zlasti v lokalni rabi se velika začetnica starih imen Brda in Rog ohranja v vseh položajih, kar pojasnjuje Silvo Torkar z dejstvom, da je »planota, ki se danes imenuje Kočevski rog, vse do druge svetovne vojne nosila ime Rog (gl. npr. Glonarjev Poučni slovar in Leksikon Dravske banovine), nemško Hornwald, prilastek Kočevski pa je prejela šele potem, zato tudi danes mnogi Rog pojmujejo kot lastno ime.«
    Enako Torkar za za Goriška Brda:
    »Od nekdaj je ta pokrajina nosila ime Brda (lat. Colles oz. in Collibus od 13. stoletja, nem. in den Ekken od 14. stoletja), prilastek Goriški pa je novodobni.«

    Zaradi takih in podobnih primerov, ko je lastnoimenski značaj ene od sestavin večbesednega nenaselbinskega imena predmet razprave med strokovnjaki (npr. poleg naštetih tudi Kalški greben/Greben, Makekova kočna/Kočna, Gorski kotar/Kotar), se zdi smiselno zgledovati po drugih jezikih in s tem prisluhniti vse pogostejšim predlogom po reformi pravila za pisanje nenaselbinskih zemljepisnih imen, in sicer z veliko začetnico v vseh enotah. Vendar pa je za tako reformo potreben širši konsenz, zato upoštevamo pravila aktualnega pravopisa.

    Silvo Torkar, Helena Dobrovoljc (november 2018)