×

Zakaj in kdaj uporabljamo besedo »obala« in zakaj ne »obrežje«?




  • Vprašanje:

    Zanima me, zakaj in kdaj smo si Slovenci od Hrvatov izposodili besedo obala, ko iimamo svojo besedo obrežje. Zakaj jo kljub temu, da smo iz rabe izločili večino hrvatizmov, še vedno na veliko uporabljamo? Zanima me tudi, kdaj jo bo SSKJ opredelil kot zastarelo in se bo začela uporabljati beseda obrežje.
    Hvala


    Odgovor:

    Odgovor lahko najdete v Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja (https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4289442/obla?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=obala): beseda obala je bila iz hrvaščine prevzeta v 19. stoletju (ko so se po izdaji Kopitarjeve in Miklošičeve slovnice, posebej v valu povečane zavesti o medsebojni povezanosti slovanskih narodov, pa tudi teženj po njihovem tesnejšem političnem povezovanju, mnoge zlasti nemške izposojenke nadomeščale s slovanskimi).
    Kot si lahko preberete v navedenem sestavku, je obala izpeljanka iz glagolske sestavljenke ob(v)aliti, ker se obala utrjuje z "valjenjem zemlje, kamenja ob kaj". Izvor besede obala je torej popolnoma slovanski.

    Beseda obrežje (< ob-breg-je 'kar/tam, kjer je ob bregu') pa je tvorjena iz besede breg (prim. https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4285251/brg?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=obrežje&referencedHeadword=obrẹ̑žje), ki je izpričana že za čas nastajanja takratnega slovenskega knjižnega jezika (16. stoletje), nastala pa je z metatezo likvid (tu r) in podaljšavo e iz iste indoevropske osnove (v praslovanščini se glasi *bergъ), kot so tudi npr. nemške besede Berg (gora), Burg (utrjena vzpetina > grad > (utrjeno) mesto) in Gebirge (gorovje).

    Kljub mlajšemu prevzemu iz sosednjega slovanskega jezika se je beseda obala povsem uveljavila v pomenu 'daljši zlasti morski breg in/ali (širši) pas ob njem', tako da je nikakor ni mogoče opredeliti kot "zastarelo".
    Beseda obrežje se namreč nanaša zlasti na rečni ali jezerski breg (npr. dravsko obrežje, ne pa tudi dravska obala, jezersko obrežje/jezerska obala, rečno obrežje, redkeje rečna obala, prim. tudi https://fran.si/134/slovenski-pravopis/3766827/obala?View=1&Query=obala; prodnato obrežje/prodnata obala), mnogo manj pa na morskega (morska obala, izrazito redkeje morsko obrežje; atlantska, afriška, hrvaška, istrska, pacifiška, sredozemska itd. samo obala, in ne obrežje).

    Dejstvo (zgodovinske) prevzetosti iz hrvaščine pri opisanem stanju oz. funkcioniranju besede obala ne predstavlja nikakršne ovire – če bi v pomenu 'morske obale' obstajala npr. le beseda obrežje, bi lahko ugotovili, da enaka oz. podobna beseda v tem pomenu obstaja tudi v kakem drugem slovanskem jeziku, npr. v ruščini (poberež'e) ali poljščini (wybrzeże).

    Domen Krvina (november 2018)