Bivši ali nekdanji?

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me zakaj se v zadnjih letih v množičnih občilih uporablja zgolj pridevnik nekdanji, medtem ko je pridevnik bivši postal že prava redkost. Imata različen pomen? Kdaj sta se prvič uporabila? Je izraz bivši še vedno del knjižnega zbornega jezika?

Odgovor:

Kot kaže slovarski opis v SSKJ2, besedi lahko obravnavamo kot sinonima z minimalnimi pomenskimi razlikami:

bívši -a -e prid. (ȋ)
ki je bil v preteklosti, nekdanji: bivši predsednik vlade; bivši trgovec; bivša francoska kolonija

nekdánji -a -e prid. (ā)
ki je bil v preteklosti: pogovarjala sta se o nekdanjih časih; ostanki nekdanjega parka; nekdanje bolečine so že pozabljene; spet je začutil nekdanjo moč; nekdanje navade; čevlji so že izgubili svojo nekdanjo obliko
// nanašajoč se na osebo, ki je bila v kakem stanu, poklicu, funkciji, pa ni več: srečali so se nekdanji sošolci; to je njegovo nekdanje dekle / nekdanji veletrgovec

Enako ugotovimo, če primerjamo značilno besedilno okolje (npr. primerjava zlasti tipičnih zvez, t. i. kolokacij) pridevnikov bivši in nekdanji: Te se kažejo kvečjemu v večji/manjši pogostnosti posameznih kolokacij pri enem izmed njih (lahko bi torej rekli, da se pomenska razlika med njima bliža 0).
Za nekdanji so nekoliko bolj značilne kolokacije tipa nekdanji [igralec, nogometaš, prvak itd.] kot za bivši, medtem ko je zgornjemu bližnji tip kolokacij bivši/nekdanji [minister, poslanec, predsednik, premier, župan; direktor, šef] bolj ali manj podobno značilen za oba obravnavana pridevnika.

Po izvoru je pridevnik bivši pretekli tvorni deležnik glagola *byti (> biti; *by-v-ši) – podobno kot je pridevnik bodoč sedanjiški tvorni deležnik oblike glagola biti za prihodnost (bod-o; bod-oč), pridevnik nekdanji pa je tvorjen iz nedoločnega časovnega prislova nekdaj (nekda-n-ji) in ima kot starejši tip pridevnikov za temeljna prostorsko-časovna razmerja zgoraj–spodaj, prej–potem (na koncu) končnico -ji (prim. še npr. zgornji, vrhnji–spodnji, dolnji; prejšnji–naslednji, prihodnji, poslednji).

Časovno torej nobeden od obeh pridevnikov nima "prednosti" pred drugim, po tvorbi sta regularna (tip nekdanji sicer ni več produktiven), oba sta tudi enako primerna za rabo v knjižnem zbornem jeziku. Občasna nihanja v večji ali manjši tipičnosti določenih kolokacij oz. kolokacijskih tipov (npr. športni trenutno nekoliko bolj z nekdanji kot bivši) so del normalnega delovanja jezika kot kompleksnega sistema na vsaki posamezni ravni, več ravneh skupaj (npr. tu skladenjsko-leksikalni) in končno vseh ravni v medsebojnem prepletu hkrati in kažejo na njegovo živost, zato jih ni treba dojemati kot "neregularnost".

Domen Krvina (november 2018)