×

Glagol »začeti« in vezava z orodnikom




  • Vprašanje:

    Zakaj je v Pravopisu “začeti z delom, s poukom” publicistično?
    Včasih je malo okrnjen stavek, če na primer napišeš:

    • Takoj sva začela najboljše živeti.

    Meni se zdi bolj smiselno naslednje:

    • Takoj sva začela z najboljšim življenjem.

    Ali se priporoča oboje ali je eno boljše?


    Odgovor:

    O bistveni pomenski razliki v smislu "okrnjenosti" med povedma, ki ju navajate, bi sicer težko govorili, kar se tiče rabe tipskih faznih glagolov začeti/začenjati s predložnim predmetom za predlogom z/s, pa glede na trenutno stanje v jezikovnem gradivu velja takole:

    Prevladujoča je še vedno raba nepredložnega tožilniškega predmeta (npr. začeti/začenjati kariero, pogajanja, postopek, pogovor(e), pot, sejo, sezono itd.), ki bi jo v tem smislu lahko priporočili kot najbolj običajno.

    Raba s predložnim predmetom v istem pomenu (npr. začeti/začenjati z akcijo, delom, gradnjo, s pripravami, projektom, treningom) je redkejša, kar je verjetno povezano tudi z dejstvom, da so slovenski priročniki tako rabo odsvetovali. Npr. Slovenski pravopis 2001:

    publ. končati z/s čim končati z delom, z žetvijo → končati delo, žetev;
    publ. začeti z/s čim začeti z delom → začeti delo, začeti delati;

    Razlog za zavračanje zveze glagolov začeti/končati in samostalnika v orodniku (začeti z delom) so predvsem puristični priročniki druge polovice 20. stoletja našli v podobnosti z nemškim (mit der Arbeit beginnen). Po njih je zvezo kot nezaželeno označil tudi pravopisni slovar, ki daje prednost nepredložni začeti delo, delati, čeprav je ta v rabi manj razširjena in jo govorci občutijo kot manj navadno.

    Razlika med obema je tudi v tem, da se najznačilnejše kolokacije pri predložni rabi razlikujejo od tistih pri nepredložnem tožilniškem predmetu, npr.:

    • začeti kariero, pogajanja, postopek, pogovor(e), pot, sejo, sezono
    • začeti z akcijo, delom, gradnjo, s pripravami, projektom, treningom

    Pri drugem pomenu, ko ne gre za predložni predmet, temveč prislovno določilo zlasti načina (kako), je raba predloga z/s ob glagolu začeti/začenjati, ki ga v tem primeru pogosto spremlja še prosti morfem se, povsem nesporna (npr. začeti (se) s porazom/z zmago, začeti/začenjati se s katerim letom, z zamudo), prav tako je v tem pomenu izrazito prisotna pri drugem tipskem faznem glagolu, končati/končevati (se) (npr. končati se s porazom/z zmago, končati/končevati (se) z besedami, s smrtjo, z ugotovitvijo itd.).

    Domen Krvina, Helena Dobrovoljc (november 2018)


Prijavite se za odgovor