×

Raba besednih zvez »odnosi z javnostmi« in »stiki z javnostmi«




  • Vprašanje:

    Prosim za pomoč oz. razlago besednih zvez odnosi z javnostmi ter stiki z javnostmi v smislu javnosti kot množinskega samostalnika. Osnova za besedni zvezi je bila verjetno prenesena iz angleščine – public relations –, kjer množinski samostalnik public pač nima množinske oblike. Menim, da gre za namerno napačno rabo, s katero nas zadnje čase bombardirajo – in zavajajo – od vsepovsod.

    A. K.


    Odgovor:

    Ko se je namesto zveze stiki z javnostjo začela uporabljati zveza odnosi z javnostmi, so bili v javnosti izraženi pomisleki, kakršne imate vi. Izid polemik je dobro povzet v slovenski spletni enciklopediji Wikipedija v geslu odnosi z javnostmi (http://sl.wikipedia.org/wiki/Odnosi_z_javnostmi). Javnost za komunikologijo ni enoten skupek, ampak jo deli na ciljne skupine (npr. športna javnost, glasbena javnost). Množinsko besedo odnosi namesto stiki pa komunikologi utemeljujejo z načrtnostjo ukvarjanja z javnostmi, tako kot v zvezi mednarodni odnosi. V angleščini je v zvezi public relations beseda public pridevnik, ki pomeni nekaj takega kot (neuveljavljeni pridevnik) 'javnosten', v množini pa je samostalnik relations v pomenu 'odnosi'. Angleška zveza je torej pri nas prevedena kot 'odnosi z javnostmi', z utemeljitvijo, ki jo je dala stroka. Na začetku se je zveza res zdela nenavadna, toda ker jo stroka potrebuje, čedalje bolj postaja skupna, s tem da je najbrž dobro, da jo beroči in poslušajoči razumemo tako kot komunikologi.

    V tem primeru ne gre za nepotrebnost ali nepremišljeno odvečnost, kakršnih je v jeziku sicer kar nekaj in ki bi jih res bilo treba kritizirati. Beseda javnost je v slovenščini večinoma edninska, vendar pa se pri natančnejšem opazovanju in opisovanju stvarnosti uveljavljajo množinske oblike tudi še drugih besed (Prešeren ima s pomenskim premikom: plesale Ljubljane lepote so cele, torej 'lepotice', kar pa se danes ne uporablja več) in pri stvareh, kjer je nekdaj veljalo pravilo o edninskosti besed. Zvezi cene bencinov (npr. navadnega bencina, bencina super 95 in bencina super 98, najbrž tudi lahkega bencina, čeprav njegova cena ni tako razbobnana) ali vsebnost sladkorjev sta pač gospodarnejši od cen vrst bencina ipd. in splošno razumljivi, to pa je že dovolj za njuno javno življenje. Če sta ti dve z zvezo odnosi z javnostmi vred v strokah in publicistiki potrebni, bosta živeli in preživeli, mi pa bomo kot ustvarjalci v slovenskem jeziku ter kot bralci in poslušalci še enkrat dokazali in videli, kako nam jezik z neznanskim prilagajanjem služi za sporazumevanje: tudi s takim bogatenjem jezika nas jezik bogati.

    Peter Weiss



Navajanje
Avtor odgovora, letnica: Naslov teme. Jezikovna svetovalnica, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop XX. YY. 2017.

Licenčni pogoji
Vsebina svetovalnice je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave.