×

»Gorski kotar« – »kotar« z malo ali veliko začetnico?




  • Vprašanje:

    Zanima me ali po slovenskem pravopisu moramo kotar pisati z veliko začetnico? Vidim da večina tako piše, čeprav mislim da je to absolutno nepravilno in meni osebno zelo moteče, še posebej zato ker sem od tam doma. Kotar sigurno ni izvedeno od lastnega imena, da bi se pisalo z veliko začetnico, ampak je nekoč v zgodovini označeval nekakšno manjšo upravno enoto, torej bi se enako kot v npr. krajina v Bela krajina moral pisati z malo začetnico?


    Odgovor:

    Pri zapisu večbesednih nenaselbinskih imen upoštevamo pravilo, da se neprve sestavine pišejo z malo začetnico, če jih občutimo kot občna poimenovanja (Bela krajina), sicer pa jih pišemo z veliko začetnico (Julijske Alpe).

    Ime Gorski kotar je v pravopisu (SP 2001) zapisano kot Gorski kotar, torej z malo začetnico, ker je sestavina kotar nekoč označevala vaško ozemlje:

    Gôrski kótar -ega -ja m, druga enota z -em zem. i. (ó ọ̑) |hrvaška pokrajina|: v ~em ~u
    gorskokótarski -a -o (ọ̑)
    SP 2001

    Že v odgovorih o zapisu Makekova kočna (na povezavi: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2854/dvojni-značaj-in-zapis-besede-kočna) in Hrvaško zagorje (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2690/mislim-da-slovenski-pravopis-napačno-piše-hrvaško-zagorje) smo zapisali, da je to pravilo težko uresničevati, če neprva sestavina ni splošno razširjeno občno poimenovanje. Da danes besede kotar ne poznamo več v navedenem pomenu, pričajo tudi slovarji sodobne slovenščine oz. slovenščine druge polovice 20. stoletja, v katerih je kotar pomensko opredeljen kot starinska ali narečna beseda za preužitkarja:

    kótar -ja m (ọ̑)
    nar. preužitkar: čeprav je kotar, rad daje za pijačo
    SSKJ2

    S tega vidika besede kotar danes ne sprejemamo kot občne, zato bi bilo bolj smiselno, če bi jo pisali z veliko začetnico.

    Helena Dobrovoljc (november 2018)