Zašraufati in odšraufati po slovensko

Moderator

Vprašanje:

Zanima me, kako se zgoraj omenjena pogovorna izraza zapišeta pravilno slovensko?

V SSKJ-ju sicer najdem glagolnik vijačenje iz glagola vijačiti (šraufati). Torej vem, kako se ta glagol pravilno napiše v nedovršni obliki. Kako pa je z dovršnimi oblikami, kot sta zgornja izraza? Izraza, kot bi ju sam na podlagi nedovršnika poimenoval, odvijačiti in privijačiti nista v SSKJ-ju.

Torej, kako je pravilno?

Odgovor:

Najprej glede opredelitve pravilnega zapisa in pogovornosti
Dejstvo, da so izrazi s prevzeto osnovo tipa šraufati, na-od-/pri-/zašraufati (zapisano tudi z v, prim. zašravfati) itd. (neknjižni) pogovorni, še ne pomeni, da niso del slovenščine – znotraj te jezikovne zvrsti ali žargonsko jih je mogoče rabiti in delujejo ustrezno, res pa ne tudi znotraj knjižnega zbornega jezika.

Glede nedovršnosti in dovršnosti zgornjih izrazov naj še opozorimo, da zlasti v odnosu šraufati : od-/prišraufati ne gre samo pretežno za vidsko razliko (nedovršnost : dovršnost), temveč tudi pomensko: odšraufati ima dodatno (prislovno prostorsko) pomensko sestavino 'stran, proč', prišraufati pa 'zraven, k čemu'.
Kot ugotavljate, je pomen 'pritrjevanja, povezovanja z vijakom' v SSKJ2 zabeležen le pri glagolniku vijačenje, pri glagolu (vijačiti) pa (še) ne.

Glede na stanje v jezikovnem gradivu pa se upoštevanju tega pomena ne bo mogel izogniti najnovejši opis glagola vijačiti v eSSKJ, ki je predviden za naslednje leto.

V prvem primeru jih [plošče] na podkonstrukcijo vijačimo, v drugem pa kovičimo.
Pred časom smo še vso suhomontažo vijačili z vijaki, prostor med podbojem in zidom pa zalagali z izolacijskim materialom.

Pri dovršnih sestavljenkah v knjižnem jeziku nezaznamovanega nedovršnega glagola vijačiti prevladuje privijačiti, bistveno slabše je izkazan odvijačiti, minimalno (in večinoma pomensko preneseno) pa navijačiti in zavijačiti.

Glede na svojo pogostnost je bil privijačiti uvrščen tudi v SSKJ2 (prim. privijačiti), medtem ko so vse ostale sestavljenke za uvrstitev v splošni razlagalni slovar srednjega obsega zaenkrat preredke – če bo njihova raba narasla, se bodo lahko uvrstile v katerega od rastočih slovarskih priročnikov na portalu Fran (https://fran.si/), najprej predvidoma v Sprotni slovar slovenskega jezika, nato ob zadostni ustaljenosti še v eSSKJ.

Kar se tiče tudi pomenske (dodatna prislovna prostorska pomenska sestavina) in ne le pretežno vidske razlike
V odnosu vijačiti : od-/privijačiti velja enako kot v zgoraj opisanem odnosu šraufati : od-/prišraufati: je prisotna, medtem ko drugotni nedovršniki, kjer bi bila dodatna prislovna prostorska pomenska sestavina združena z nedovršnostjo (tj. *odvijačevati, *privijačevati), v rabi zaenkrat niso izkazani.

V zvezi s tem naj omenimo glagola priviti in odviti, ki take drugotne nedovršnike (privijati, odvijati) imata. Njun pomen sicer res ni vezan samo na 'pritrjevanje z vijakom', pa vendar je ta pomen zlasti pri priviti : privijati ter odviti zastopan dokaj dobro (npr. tako pri priviti kot privijati je zelo tipična kolokacija priviti/privijati vijak, matico; podobno pri odviti odviti vijak, matico) – prim. tudi slovarski opis v SSKJ2 pri priviti, [privijati](https://fran.si/iskanje?View=1&Query=privijati; odviti, odvijati.

Domen Krvina, Silvo Torkar (december 2018)