Dovršni glagol pri prepovedih

[Moderator]

Vprašanje:

Zanima me, kako je z rabo dovršnega glagola pri zanikanem velelniku. Nekaj sem o tem brala v Slovenski slovnici (2000) na straneh 397 in 519, vendar nisem mogla razbrati, kakšna so trenutna priporočila glede tega. Osebno imam občutek, da je dovršnik v določenih primerih bolj naraven in ustrezen. To je seveda samo občutek, zato bi prosila, da malo bolj obširno razložite, kako je rabo dovršnega in nedovršnega glagola v zanikanih velelnikih in ali so kakšne pomenske razlike.

Odgovor:

Poleg ugotovitev v Slovenski slovnici (2000) obstajajo novejše aspektološke (v zvezi z glagolskim vidom in vidskimi pojavi) raziskave vidskega stanja v (sodobni) slovenščini.

Rabi dovršnika in nedovršnika v velelniku je posvečen prispevek, ki si ga v celoti lahko ogledate tule:

http://philologicalstudies.org/dokumenti/2017/issue1/15_Krvina.pdf

Če na kratko povzamemo bistvene poudarke:

1. V velelniku nasploh v slovenščini prevladuje dovršnik (v razmerju okoli 2,8 : 1), pri zanikanem velelniku pa se to razmerje bolj ali manj obrne (1 : 2), čeprav raba dovršnika še vedno ni zanemarljiva oz. je v nekaterih primerih celo značilna.

2. Kljub manjši pogostnosti je raba dovršnika v zanikanem velelniku značilna, kadar:

(a) nedovršnik v konkretnem pomenu, kot ga ima dovršnik, ne obstaja (na to dejstvo v razpravi Stavčna negacija v slovenščini opozarja že A. Breznik), npr.

• Takoj po kopanju ne odhitite [*odhitevajte] dnevnim obveznostim naproti, temveč si zavijte noge v tople nogavice.
• V letalu nikar ne zaspite [*zaspavajte], saj ste tako dolgo časa v enakem položaju, to pa tveganje za vensko trombozo še poveča.

(b) K rabi dovršnika prispevajo skladenjski dejavniki, ki vplivajo na razumevanje dejanja kot dovršnega, denimo pri tožilniški prehodnosti števna omejenost (kvantificiranost) predmeta, npr.

• Pri osteoporozi nikoli ne popijte več kot dveh skodelic kave na dan, saj kofein spodbuja izločanje kalcija!

ali (sicer manj izrazito) smernost (tj. prisotnost jasne smeri, lahko bi rekli tudi "vektorskost") prislovnega določila kraja, npr.

• Če so vaše pnevmatike že dotrajane, jih nikar ne odvrzite v prvi jarek za cesto – s tem onesnažujete okolje in kršite predpise.

(c) kadar Govorec ocenjuje, da je dejanje zelo verjetno, njegov obstoj se mu torej ne zdi niti najmanj vprašljiv (glede pomena nedovršnika v zanikanem velelniku, tj. da izraža zlasti zgolj obstoj dejanja, gl. točko 3), želi pa ga po vsej sili preprečiti (posebej je to vidno, kadar gre za prošnjo višji avtoriteti), npr.

• Moj gospod, ponižno vam pravim: nikar ne napadite Japonske.
• Tega članka nikar ne preberi le po diagonali!
• Na krožnik si naložite majhen zdrav prigrizek, nato pa se ne dotaknite ne prvega ne drugega!

Ta dejavnik učinkuje hkrati z dejavniki, naštetimi pod točkama a in b ter č.

(č) kadar bi raba nedovršnika situaciji neustrezno preveč poudarjala iztekanje, potekanje (trajanje) dejanja, ki je pri velelniku zaradi želje, poziva ipd., da dejanje doseže učinek ali obratno, izpostavljeno le redko, npr.

• Ne postanite [*postajajte] prevzetni, ko se boste znašli v vlogi učitelja!
• Nikar mi ne umri [*umiraj] tu, daleč od vsega.

3. Nedovršnik v (zanikanem) velelniku glede na svoj siceršnji v slovenščini osrednji vidski pomen iztekanja, potekanja (trajanja) dejanja pogosto dejanje zgolj poimenuje, izraža zgolj njegov obstoj, in njegovega trajanja ne izpostavlja.
   To je še posebej dobro vidno, če je dejanje enkratno, neponavljajoče se (lahko sicer poleg konkretnega primera velja tudi bolj splošno), npr.

• Ne, ne, nikar je ne budi, jo bom poklicala jutri.
• Z zabave ne odhajaj zadnji, sicer te ne bo nihče več vabil.
• Če naletite na medvedovega mladiča, se mu nikar ne približujte, pa
  če je še tako ljubek!

Domen Krvina (december 2018)